Čeljusti srnjadi (Capreolus capreolus L.) kot bioindikator onesnaženosti okolja in pripomoček za trajnostno upravljanje s srnjadjo in njenimi habitati : doktorska disertacija

Jelenko Turinek, Ida (avtor), Pokorny, Boštjan (mentor), Skoberne, Peter (komentor)

Srnjad (Capreolus capreolus L.) je ena najpomembnejših lovsko-gospodarskih vrst v skoraj vseh evropskih državah; hkrati je tudi ena primernejših vrst za bioindikacijo onesnaženosti okolja v kopenskih ekosistemih. Z namenom natančnega evidentiranja in kategorizacije uplenjenih živali se v Sloveniji vsako leto zberejo vse spodnje čeljusti iz lovišč izločene srnjadi; le-te zagotavljajo relevantne informacije o: (a) onesnaženosti okolja; (b) izpostavljenosti populacij in njihovem odzivu na izpostavljenost določenim onesnažilom; (c) vitalnosti srnjadi in spreminjanju kakovosti habitatov; (d) zdravstvenem stanju populacij. S primerjavo vsebnosti fluoridov v 441 čeljustih srnjadi štirih območij Slovenije smo ugotovili, da so najvišje vsebnosti fluoridov v čeljustih srnjadi v okolici Kidričevega (dvo- do štiriletna srnjad: n = 42, ? = 840 64 mg/kg, Max = 2.020 mg/kg); v Šaleški dolini so le-te bistveno nižje (dvo- do štiriletna srnjad: n = 22, ? = 175 9,5 mg/kg, Max = 285 mg/kg), najnižje pa so v kontrolnem območju Zgornje Savinjske doline (dvo- do štiriletna srnjad: n = 8, ? = 138 13 mg/kg, Max = 201 mg/kg). Na celotnem letnem odvzemu srnjadi iz leta 2007 je bila izvedena metoda odzivne bioindikacije onesnaženosti okolja s fluoridi, in sicer določitev stopnje zobne fluoroze (DLI: dental lesion indeks) z vizualno oceno vseh šestih stalnih kočnikov vseh odraslih osebkov srnjadi (n = 14.672; prisotnost zobne fluoroze: 14,9 %; povprečen DLI = 0,6 0,1; Max DLI = 25). Ti podatki potrjujejo, da je zobna fluoroza (tako pojavnost kot tudi stopnja intenzitete) v Sloveniji bistveno nižja kot kažejo podatki nekaterih drugih območij iz Evrope. Le v okolici Kidričevega, kjer se nahaja tovarna aluminija,je DLI indeks povečan (lovišče LD Boris Kidrič: povprečen DLI = 7,8 1,3; Max DLI = 20). Vsa večja naravovarstveno pomembna območja Slovenije so v smislu obremenjenosti s fluoridi v ugodnem ekološkem stanju. Na velikost čeljusti, kot potencialnega kazalnika vitalnosti srnjadi vpliva starost osebka, dostopnost in kvaliteta hrane, klimatski dejavniki (padavine) ter gostota jelenjadi (Cervus elaphus L.). Zdravstveni status populacij srnjadi, odvzete iz Slovenije leta 2007, je bil določen s pregledom vseh čeljusti (>38.000) in določitvijo nekaterih anomalij, poškodb oz. bolezni. Prisotnost in pojavnost aktinomikoze (113 primerov; 7,4 %) ter hipoplazije (216 primerov;14,1 %) se pojavlja razpršeno, kljub temu pa se na določenih območjihti obolenji grupirata in sta najverjetneje posledica vpliva okoljskih dejavnikov, onesnaženosti oz. parazitov. Prisotnost prvega predmeljaka (27 primerov; 0,6 %) je naključna, medtem ko se odsotnost drugega predmeljaka (137 primerov; 3,3 %) pojavlja v skupinah, kar nakazuje na vpliv genetskih faktorjev.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: onesnaženost okolja, biološki monitoring, čeljusti, zobna fluoroza, zavarovana območja, multivariantna analiza
• Vrsta gradiva: Doktorska disertacija
• Tipologija: 2.08 - Doktorska disertacija
• Organizacija: BF - Biotehniška fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [I. Jelenko]
• Leto izida: 2011
• Št. strani: XIII f., 215 str., [9] f. pril.
• PID: 20.500.12556/RUL-115924
• UDK: 504.5:661.482(497.4)(043.3)
• COBISS.SI-ID: 1099222
• Datum objave v RUL: 28.04.2020

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Roe deer (Capreolus capreolus L.) mandibles as bioindicator of environmental pollution and a tool for sustainable management of roe deer and their habitats

Izvleček

Roe deer (Capreolus capreolus L.) is one of the most important game species inthe majority of European countries; moreover, it is also one of the most suitable species for bioindication of environmental pollution in terrestrial ecosystems. For recording of annual hunting bag and for categorization of eliminated animals their mandibles are in Slovenia collected annually by game managers; these mandibles have a huge potential for either scientists, ecologists or wildlife managers. Indeed, they provide basic information on: (a) environmental pollution; (b) exposure and responses of populations to different toxic substances; (c) animal fitness and changes in nutrient qualityof their habitats; (d) health status of the populations. Comparison of fluoride levels in 441 left hemi-mandibles of roe deer (all age classes), shotin four regions of Slovenia in the year 2007, showed that the highest levels of fluorides were in mandibles from the Kidričevo region (2 - 4 year old animals: n = 42, ? = 840 64 mg/kg, Max = 2,020 mg/kg); in the Šalek Valley, they were much lower (n = 22, ? = 175 9.5 mg/kg, Max = 285 mg/kg); the lowest levels were in the control region of the Upper Savinja valley (n = 8, ? = 138 13 mg/kg, Max = 201 mg/kg). For sensitive bioindication, assessment of dental fluorosis (DLI) in the total annual cull of roe deer fromSlovenia (year 2007) was done by ocular examination of all six check teethof all available adult roe deer mandibles (n = 14,672; presence of dentalfluorosis: 14.9%; average DLI = 0.6 0.0; Max DLI = 25). These results showed that dental fluorosis (its appearance and its severity) in Slovenia is significantly lower in comparison with some other areas in Europe. Only one region, i.e. the vicinity of Kidričevo, where aluminium smelter is located, showed higher average DLI (Hunting ground Boris Kidrič: average DLI = 7.8 1.3; Max DLI = 20). All large naturally important areas of Slovenia are not polluted with fluorides; in this respect their habitats have good ecological status. The quality and abundance of food, climate conditions (precipitations)and the density of red deer (Cervus elaphus L.) have (besides of the age of a specific animal) the main influence on the mandible lengths and therefore on the fitness of an animal. The health status of the Slovenian population of roe deer was assessed with determination of some anomalies and/or diseases of mandibles/teeth; the presence and distribution of actinomycosis (113 cases; 7.4%) and hypoplasia (216 cases; 14.1%) is random inSlovenia, but still there can be found some groupations, therefore the influence of environment factors, pollution or parasites cannot be eliminated;presence of the fist premolar (27 cases; 0.6%) is random, while absence of the second premolar (137 cases; 3.3%) is appearing in groups which is the consequence of genetic factors.