Ocena okoljske trajnosti kmetijstva na podzemnih vodnih telesih v Sloveniji : magistrsko delo

Rutar, Andrejka (avtor), Lampič, Barbara (mentor), Juvančič, Luka (komentor), Toman, Mihael Jožef (član komisije za zagovor)

V magistrski nalogi ocenjujemo okoljsko trajnost kmetijstva na upravljavskih prostorskih enotah podzemnih voda, na 21 t. i. vodnih telesih podzemne vode (VTPodV) v Sloveniji in širše glede na tri prevladujoče tipe poroznosti vodonosnikov, z namenom strateškega usmerjanja ukrepov za trajnostno upravljanje območij podzemnih voda in spremljanje stanja. Za Slovenijo je značilen velik delež naravovarstveno in okoljsko pomembnih območij, zato ugotavljamo tudi povezanost med oceno okoljske trajnosti kmetijstva in zastopanostjo a.) kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) na ekološko pomembnih območjih (EPO) ter b.) vodovarstvenih območjih (VVO). Zaradi strateškega spodbujanja ekološkega kmetovanja na VVO ugotavljamo tudi povezavo med stopnjo okoljske trajnosti kmetijstva in c.) dejansko zastopanostjo ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč na 9 VTPodV prevldujočih medzrnskih vodonosnikov. Ker je kmetijska politika vzvod za razvoj kmetijstva v smeri večje okoljske trajnosti tudi preko različnih ukrepov, analiziramo izvajanje izbranih podukrepov kmetijsko okoljskih plačil (KOP) znotraj Programa razvoja podeželja (PRP) leta 2014 na kmetijsko najugodnejših aluvialnih ravninah z medzrnskimi vodonosniki (5 VTPodV). V splošnem je kmetijstvo okoljsko najmanj trajnostno na območjih vodonosnikov s prevladujočim medzrnskim tipom poroznosti in okoljsko najbolj trajnostno na območjih s prevladujočim kraškim tipom poroznosti vodonosnikov. Med posameznimi VTPodV so razlike v stopnji okoljske trajnosti kmetijstva večje. Povezanost med indeksom okoljske trajnosti in tremi spremenljivkami (KZU na EPO, VVO in ekološko obdelana KZ) ne obstaja in je statistično nepomembna. Vključenost v izbrane podukrepe kmetijsko okoljskih plačil na območjih aluvialnih ravnin leta 2014 je bilo, z izjemo podukrepa ekološko kmetovanje, višje od stanja na ravni celotne Slovenije, vendar obstajajo pomembne razlike med posameznimi telesi podzemnih voda.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: okoljska trajnost kmetijstva, podzemne vode, kmetijstvo, GIS, kmetijsko okoljski ukrepi
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: BF - Biotehniška fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [A. Rutar]
• Leto izida: 2016
• Št. strani: XII, 126, [12] f.
• PID: 20.500.12556/RUL-115301
• UDK: 63:502.131.1(043.2)=163.6
• COBISS.SI-ID: 4042831
• Datum objave v RUL: 22.04.2020

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Environmental sustainability of agriculture on groundwater bodies in Slovenia

Izvleček

The master%s thesis evaluates agriculture environmental sustainability in the spatial units of underground water in the areas of the 21 so-called groundwater bodies (GWB) in Slovenia and elsewhere in relation to the three dominant types of aquifer porosity in order to strategically direct measures for sustainable management and monitoring of underground water areas. Slovenia is characterized by a large proportion of naturally and environmentally significant areas. This led to the search for interdependence between the assessment of agriculture environmental sustainability and the representation of a.) utilized agricultural areas (UAA) in ecologically important areas and b.) water protection areas (WPA). Due to the strategic promotion of organic farming in WPA we have also attempted to find a link between the level of agriculture environmental sustainability and c.) the organically cultivated farmland on the nine GWB areas with predominant intergranular porosity aquifiers. Since the agricultural policy strives for a greater environmental sustainability of agriculture, also through a variety of actions within the rural development program (RDP), we analyze the implementation of the selected agri-environmental payments (AEP) in 2014 on the alluvial plains of porous aquifers in Slovenia. In general, the agriculture is rated as least environmentally sustainable in the areas of intergranular porosity aquifers and most environmentally sustainable in areas with predominant karst porosity type of aquifers. Comparison of individual GWB areas shows greater differences in the degree of agriculture environmental sustainability. The relationship between the index of environmental sustainability and the three selected variables (UAA EPO, WPA and organically cultivated farmland) does not exist and was not statistically significant. The involvement of the utilized agricultural areas (UAA) in the selected agri-environmental payments on five groundwater body (GWB) areas in Slovenian alluvial plains with intergranular porosity aquifers in 2014 was, with the exception of the sub-measure organic farming, higher than the balance of the situation in Slovenia as a whole, but there are significant differences between the individual GWB areas.

• Ključne besede: environmental sustainability of agriculture, groundwater, agriculture, GIS, agroenvironmental measures