Spolni velikostni dimorfizem (SSD) se nanaša na fenotipsko razliko v telesni velikosti med samci in samicami, znanstvenike pa je fasciniral že odkar ga je Darwin prvič opisal leta 1871. Procesi, na katerih temelji evolucija SSD, so podrobno raziskani pri vretenčarjih, kjer kompeticija med samci običajno daje prednost večjim samcem. V številnih skupinah členonožcev pa najdemo vrste, pri katerih so samice veliko večje od samcev. Evolucijo SSD pri pajkih razlaga več hipotez, ki vključujejo naravne in spolne selekcijske pritiske. Hipoteze, ki se nanašajo na naravno selekcijo, vključujejo hipotezo plodnosti, hipotezo o različni smrtnosti in gravitacijsko hipotezo. V tej nalogi raziskujemo medsebojno delovanje več naravnih in spolnih selekcijskih pritiskov, ki vplivajo na velikost samcev pri pajkih z SSD, natančneje Nephilingis cruentata. Za večino testiranih hipotez nismo našli usmerjene selekcije za izbor samcev manjše telesne velikosti. V nasprotju s pričakovanji so večji samci celo boljši plezalci. Prav tako v nasprotju s pričakovani nismo našli korelacije med telesno velikostjo in časom odraščanja. Drugače povedano, zgodnje odraščanje pri samcih za telesno velikost ne predstavlja omejitve, zato zavračamo hipotezo o kompeticiji za samice kot možno razlago za vzdrževanje majhne telesne velikosti pri samcih. Presenetljivo je dednost velikosti pri samcih nizka, odvisna pa je predvsem od preskrbe s hrano in materinega učinka. Našli smo tudi podporo za dinamičen kompromis med telesno velikostjo in biološkim fitnesom, ki je odvisen od spolnega kanibalizma. Verjetnost spolnega kanibalizma je višja za večje samce, kar sicer izniči njihove naknadne paritvene možnosti, vendar so kanibalizirani samci prenesli več sperme. Biološki fitnes kanibaliziranih majhnih samcev se skoraj podvoji, vendar je v primerjavi z večjimi samci manj verjetno, da jih bo samica napadla. Tako stopnja spolnega kanibalizma, kakor pojavnost kompeticije med samci je bila razmeroma nizka. V splošnem so imeli večji samci v neposrednih spopadih s tekmeci prednost, čeprav so takšni spopadi redki. Prav tako prisotnost tekmeca, ne glede na njegovo velikost, ne vpliva na samčev uspeh parjenja. Ugotovili smo tudi, da sočasni pojav več vrst rodu Trichonephila, verjetno pomeni reproduktivno interferenco. Večji samci verjetno izpodrivajo tako heterospecifične kot konspecifične tekmece, vendar je to hipotezo še treba testirati. Sklenemo lahko, da je velikost samcev variabilna lastnost, ki jo vzdržujejo tako spolna selekcija kot razvojna plastičnost.
|