izpis_h1_title_alt

Razvoj tehnik generativnega razmnoževanja navadnega koprivovca (Celtis australis L.) : magistrsko delo - 2. stopnja
ID Flajs, Nika (Avtor), ID Brus, Robert (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,17 MB)
MD5: F2BE4DC9EACC38B89F55A061FBEA4CD3

Izvleček
V 19. stoletju so ogolela kraška območja pogozdili z neavtohtonim črnim borom (Pinus nigra Arnold), čigar najstarejši sestoji se danes že redčijo. V spodnji plasti se znova pojavljajo drevesne vrste avtohtonih listavcev, med katere sodi tudi navadni koprivovec (Celtis australis L.). Vse lastnosti navadnega koprivovca kažejo na njegovo primernost za vnašanje v kraške gozdove tako z ekološkega kot tudi z gospodarskega vidika. Ker pa je certificirane gozdne sadike navadnega koprivovca v Sloveniji trenutno nemogoče dobaviti, je smiselno preučiti možnosti za uspešno domače generativno razmnoževanje in vzgojo kakovostnih sadik. Iz tega razloga je bil osnovan poskus, v katerem smo preučevali uspešnost različnih metod generativnega razmnoževanja navadnega koprivovca. Primerjali smo kalivost glede na različen čas nabiranja semena, kraj setve in čas setve ter uspešnost dodatne obdelave semena pred setvijo. Za najuspešnejšo metodo se je izkazala jesenska setev na prosto s 93 % kalivostjo. Nekoliko nižjo, a vseeno zadovoljivo kalivost (77,8 %) je imelo po hladni stratifikaciji spomladi na prosto posejano seme. Povsem drugače se je v poskusu izkazala setev v gojitvene plošče, položene v kalilnik, kjer je povprečna kalivost znašala le 1,6 %. Dodatna obdelava semena se je izkazala za nepotrebno, saj med različno obdelanim semenom ni bilo značilnih razlik v kalivosti. Ker rezultati niso pokazali značilnih razlik v kalivosti med septembra in oktobra nabranim semenom, je priporočljivo čimprejšnje nabiranje plodov že v septembru oziroma takoj, ko se plodovi črnovijolično obarvajo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:navadni koprivovec, Celtis australis, generativno razmnoževanje, kalivost
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[N. Flajs]
Leto izida:2014
Št. strani:X, 45 str.
PID:20.500.12556/RUL-115274 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*23:630*17Celtis australis(043.2)=163.6
COBISS.SI-ID:3971750 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:21.04.2020
Število ogledov:979
Število prenosov:127
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Developing techniques for generative propagation of european nettle tree (Celtis australis L.)
Izvleček:
In the 19th century the barren Karst regions were reforested with non-native European black pine (Pinus nigra Arnold), whose oldest stands are nowadays already degrading. In the bottom layer native broadleaved tree species are occurring again among which is also the European nettle tree (Celtis australis L.). All properties of the European nettle tree indicate its suitability for the input in the Karst forests from the ecological and economic site of view. Unfortunately the certified seedlings in the Slovenian area are not available so it seems reasonable to consider the possibility of successful generative propagation and production of quality seedlings. For this reason the experiment in which the success of generative propagation of European nettle tree was examinated. The comparison was made between two different times of seeds harvest, two different times of sowing the seeds and two different places for sowing the seeds. Furthermore the comparison between different type of seeds pre-treatment was made. The most effective method has proven to be outside autumn sowing with 93 % germination. The outside spring sowing after cold stratification had slightly lower but still satisfactory germination (77,8 %). Quite different results were obtained with inside sowing where the average germination was only 1,6 %. Additional processing of seeds has proved to be unnecessary as the variously treated seeds showed no significant differences in germination. As the results showed no significant differences in germination between seeds, harvested in September and those, harvested in October, the early harvesting in September or as soon as seeds become black-purple coloured, is advisable.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj