izpis_h1_title_alt

Pregled gojenja tujerodnih drevesnih vrst v gozdovih Slovenije : diplomsko delo - univerzitetni študij
ID Umek, Milan (Avtor), ID Brus, Robert (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,65 MB)
MD5: A7EF85F0B2B774FE944A9540F48EAA3E

Izvleček
Tujerodne drevesne vrste so v evropske gozdove začeli vnašati pred cca. 250 leti. V času hitrega tehnološkega napredka in razvoja industrije so se potrebe po surovinah hitro povečevale. Temu je hotela slediti tudi gozdarska in lesarska industrija in zato so začeli v gozdove uvajati tuje hitrorastoče drevesne vrste. Temu trendu je v letih od 1880 do 1890 sledilo tudi slovensko gozdarstvo. V tem času so evidentirani prvi nasadi tujerodnih drevesnih vrst v naših gozdovih. Sprva so se nove in nove lokacije povečevale zelo hitro, ampak zaradi vmesnih vojn je razvoj na tem področju malo zastal. Po 2. sv. vojni so se tudi miselnost in smernice razvoja gozdov v prihodnosti močno spremenile. Tuje drevesne vrste, ki so jih v tistem obdobju vnesli, danes v veliki meri še rastejo. Veliko vrst se je v novo okolje normalno vključilo, nekatere se celo razmnoţujejo in gradijo nove sestoje, nekaj jih je propadlo kmalu po vnosu. Nekatere so se kljub dobrim namenom začele širiti prek vseh meja. O tujerodnih drevesnih vrstah se potem 70 let ni kaj veliko govorilo, danes pa ob veliki invaziji vseh mogočih tujerodnih rastlin spet več razmišljamo o njih. Skrbijo nas tudi klimatske spremembe, za katere še ne vemo, kakšne posledice nam bodo zadale. Skrbi nas, ali se bodo naše avtohtone drevesne vrste sposobne pravočasno prilagoditi novim klimatskim razmeram. Prav zato se v današnjem času spet poraja vprašanje, kako bi nam lahko pred časom ţe vnesene in pozneje skoraj pozabljene tujerodne drevesne vrste spet koristile.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:tujerodne drevesne vrste, pogozdovanje, invazivne vrste
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[M. Umek]
Leto izida:2016
Št. strani:VIII, 50 f.
PID:20.500.12556/RUL-115145 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*23(043.2)=163.6
COBISS.SI-ID:4540070 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.04.2020
Število ogledov:1426
Število prenosov:307
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:An overview of the non-native tree species cultivation in Slovenian forests
Izvleček:
The non-native tree species were first introduced into the European forests approximately 250 years ago. In the era of a fast technological progress and industrial development, the need for raw materials was growing rapidly. The forestry and wood industry both wanted to keep up, and that is why the non-native fast-growing tree species were introduced. Between 1880 and 1890, this tendency was just as present in the Slovenian forestry, too. The records of that period affirm the introduction of the first non-native tree species in these forests. In the beginning, the new locations were expanding rapidly, but the process later decelerated due to various wars. After WWII, both the mentality, as well as the forest development guidelines, changed drastically. The non-native tree species introduced at the time are more or less still present. Many species quickly became established in their new environment, some are even reproducing and building new stands, while others deteriorated soon after their introduction. Regardless of all good intention, some species have started growing far too excessively. For the next 70 years or so, there was little debate over the non-native tree species; however, they became food for thought once more, mostly because of the immense invasion of numerous non-native plants. Another crucial issue is climate change, because nobody can tell what its consequences are going to be and whether the native tree species will be able to adapt to the new climate conditions in time. And these are precisely the issues that have brought up the question of how to make the onceadded and later almost forgotten non-native tree species useful once again.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj