Link between keel bone damage and fearfulness in laying hens

Rokavec, Neža (avtor), Zupan Šemrov, Manja (mentor), Dimitrov, Ivan (komentor)

Many external factors are known to affect bone development in humans and animals, leading to impaired physical and psychological health, but to our knowledge, there is no evidence when considering the internal psychosocial factors of an individual. By using low productive laying hens (n = 93), we assessed hens’ coping behavioural responses to an open field test (at 17, 18, 29 and 33 wa), an aerial predator test (at 39 wa) and a social reinstatement test (at 42 wa). Bone condition was recognised by palpation technique five times with all hens experiencing damage (deviations, fractures or both) after 45 weeks of age. We identified four individual coping styles that emerged from the cluster analysis approach and showed a different level of fear but a similar level of stress and keel bone condition. We also demonstrated that being in a particular psychological state of fear does not predispose an individual to developing high chronic stress and low body development or more bone damage. Our results also demonstrated that bone damage does not lead to psychological consequences and are the first to provide a deeper understanding of the relationship between coping style, stress response and bone health.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: poultry, laying hens, keel bone, damage, fearfulness, animal well-being, ethology
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Organizacija: BF - Biotehniška fakulteta
• Leto izida: 2020
• PID: 20.500.12556/RUL-113781
• COBISS.SI-ID: 4354440
• Datum objave v RUL: 02.02.2020

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Povezava med poškodbo grodnice in plašnostjo pri kokoših nesnicah

Izvleček

Mnogi zunanji dejavniki okolja, ki vplivajo na razvoj kosti pri ljudeh in živalih, lahko vodijo do poslabšanja fizičnega in duševnega zdravja. Vendar, kolikor nam je znano, še ni raziskano, kako na slednje vpliva stanje notranjih psihosocialnih parametrov. V naši raziskavi, opravljeni na štajerski kokoši (n = 93), ki je edina slovenska avtohtona pasma kokoši, smo s pomočjo testa obnašanja na odprtem polju (pri 17, 18, 29 in 33 tednu starosti), testa plenilca iz zraka (pri 39 tednu starosti) in testa socialnega združevanja (pri 42 tednu starosti), ocenili odzive posamezne kokoši povezane z obvladovanjem okolja. S pomočjo petkrat izvedene palpacije smo prepoznali poškodbo grodnice (deviacija, zlom ali oboje) pri vseh kokoših starejših od 45. tedna. Po uporabi standardne metode razvrščanja kokoši glede na podatke obnašanja in s statističnim vrednotenjem pomembnosti razlik smo prepoznali štiri skupine z različnim odzivom na obvladovanje okolja. Skupine so imele različno raven strahu, vendar podobno raven stresa in stanja grodnice. Dokazali smo tudi, da psihološkega stanja strahu pred pričetkom nesnosti ni mogoče povezati z razvojem kroničnega stresa in telesnega razvoja ali poškodbami grodnice v času nesenja jajc. Rezultati nadalje kažejo na to, da poškodba grodnice ne vodi do psiholoških posledic. Naša raziskava je prva v svetovnem merilu, ki ponuja globje razumevanje povezave med načinom obvladovanja okolja, odzivom na stres in poškodbami grodnice.

• Ključne besede: perutnina, kokoši, nesnice, grodnica, poškodbe, plašnost, dobrobit živali, etologija