Vaš brskalnik ne omogoča JavaScript!
JavaScript je nujen za pravilno delovanje teh spletnih strani. Omogočite JavaScript ali pa uporabite sodobnejši brskalnik.
Nacionalni portal odprte znanosti
Odprta znanost
DiKUL
slv
|
eng
Iskanje
Brskanje
Novo v RUL
Kaj je RUL
V številkah
Pomoč
Prijava
Odvisnost pojava reduktivnih not v penečih vinih glede na prehranjenost kvasovk vrste Saccharomyces bayanus
ID
Kejžar, Veronika
(
Avtor
),
ID
Košmerl, Tatjana
(
Mentor
)
Več o mentorju...
PDF - Predstavitvena datoteka,
prenos
(3,25 MB)
MD5: FAF17F3430052C097AFAB9ED5CFECB1B
Galerija slik
Izvleček
Hlapne žveplo vsebujoče spojine v vinu, imenovane tudi reduktivne spojine vina, predstavljajo velik problem v vinarstvu, saj so krivec skoraj 30 % vseh napak v pridelavi vin. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali koncentracije lahko hlapnih žveplovih spojin, predvsem vodikovega sulfida (H2S), variirajo glede na dodano količino in vrsto dušikovih hranil za kvasovke tekom sekundarne alkoholne fermentacije in ali bodo koncentracije žveplovih spojin s časom naraščale. V fermentacijskih poskusih smo uporabili osnovni vini sorte muškat ottonel (za muškatno penino) in kombinacijo vin sorte chardonnay in beli pinot (za penino sec), ki smo jih razdelili v štiri fermentacijske tanke, tekom sekundarne alkoholne fermentacije pa smo v dva tanka dodali tri enake odmerke različnih dušikovih hranil, in sicer enostavno in kompleksno hranilo. Vino smo med procesom sekundarne alkoholne fermentacije vzorčili in zamrznili do nadaljnih analiz s tehniko nadprostora (angl. Headspace), kjer smo kvantitativno določili vsebnosti hlapnih žveplovih spojin v vzorcih penin, predvsem H2S. Rezultati so pokazali, da se je izmed hlapnih žveplovih spojin v penini tvoril le H2S, čigar koncentracija se je tekom alkoholne fermentacije zmanjševala do vsebnosti, ki za človeka niso več zaznavne (izjema je vzorec penine sec, pri kateri hranil tekom sekundarne alkoholne fermentacije nismo dodajali). Pri peninah, v katere smo hranila dodajali, smo bili priča hitrejšemu zaključku alkoholne fermentacije, medtem ko bistvenih razlik med uporabljenim enostavnim ali kompleksnim hranilom, glede na končno vsebnost H2S v vzorcih, ni bilo.
Jezik:
Slovenski jezik
Ključne besede:
vino
,
penina
,
vinske kvasovke
,
sekundarna alkoholna fermentacija
,
hlapne žveplove spojine
,
reduktivne spojine
,
vodikov sulfid
,
hranila za kvasovke
Vrsta gradiva:
Magistrsko delo/naloga
Organizacija:
BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:
[V. Kejžar]
Leto izida:
2019
PID:
20.500.12556/RUL-113425
UDK:
663.223:582.282.23:663.252.4:543.9
COBISS.SI-ID:
5141368
Datum objave v RUL:
02.01.2020
Število ogledov:
1354
Število prenosov:
319
Metapodatki:
Citiraj gradivo
Navadno besedilo
BibTeX
EndNote XML
EndNote/Refer
RIS
ABNT
ACM Ref
AMA
APA
Chicago 17th Author-Date
Harvard
IEEE
ISO 690
MLA
Vancouver
:
Kopiraj citat
Objavi na:
Sekundarni jezik
Jezik:
Angleški jezik
Naslov:
Dependence of the appearance of reductive notes in sparkling wines according to the nutrition of yeast Saccharomyces bayanus
Izvleček:
Reduced malodors are one of the most common faults observed in modern commercial wines – they are reported to be responsible for approximatelly 30 % of all wine faults worldwide. The purpuse of this Master's thesis was to determine whether the addition of different nitrogen nutrients for yeasts during the secondary fermentation of sparkling wines, effects on final quantity of volatile sulfur compounds (VSCs), especially hydrogen sulfide (H2S). In the experiments conducted we have used the base wines made of muscat ottonele (for muscat sparkling wine) and combination of chardonnay and pinot blanc for sparkling wine sec. The wines were split in four wine tanks, two of each were added the same amounts of different yeast nutrients (anorganic and an organic yeast nutrient). The wine samples were collected and analised with headspace techinque. This research provided new findings regarding reduced malodors concentrations in sparkling wines. Firstly, out of all VSCs only H2S was produced in sparkling wines. In addition, the concentration of H2S was gradually reduced during secondary fermentation up to a point of not being detected anymore. Secondly, differences in fermentation process in regards to nutrient addition were observed. Fermentation stopped earlier in wines with added nutrients, when comparing to those without. In addition, no significant differences in H2S concentrations were observed between wines with added anorganic and an organic yeast nutrients.
Ključne besede:
wine
,
sparkling wine
,
wine yeasts
,
secondary fermentation
,
volatile sulfur compounds
,
reductive aromas
,
hydrogen sulfide
,
yeasts nutrients
Podobna dela
Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:
Nazaj