izpis_h1_title_alt

Kriminološka obravnava družbene škode na primeru potrošništva v oblačilni industriji
ID Simončič, Katja (Avtor), ID Završnik, Aleš (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,71 MB)
MD5: B725433C8C6F0964F84BF952B437D36A

Izvleček
Doktorska disertacija obravnava problematiko marginaliziranosti koncepta družbene škode v okviru kriminološke vede. Posledica prevlade uveljavljenega kriminološkega diskurza, v katerem osrednje mesto zaseda pojem zločin, je zanikanje številnih aktivnosti in procesov, ki niso kriminalizirani, vendar imajo škodljive posledice za posameznike in družbo. Primer normalizirane, a škodljive prakse sodobne družbe je hitra moda, za katero so značilni kratki časi proizvodnje in distribucije oblačil (kot hiter odziv na povpraševanje) ter poudarek na modnosti proizvodov. Pojav hitre mode je obravnavan prek koncepta družbene škode, ki predstavlja alternativo pojmu zločina. S pojmom družbene škode je mogoče opozoriti na vrsto negativnih dogodkov, neenakosti in krivic, ki jih kazensko pravo ne zajema in ostajajo neopaženi ter v širši javnosti v kontekstu sodobnih družbeno-ekonomskih razmer dojeti in sprejeti kot normalni. V disertaciji je izpostavljen tudi pomen zemiologije, vede, v okviru katere osrednje mesto zavzema pojem družbene škode. Iskanje rešitev za zmanjšanje družbene škode, ki nastaja zaradi hitre mode, se opira na dve kriminološki teoriji, teorijo etiketiranja in teorijo reintegrativnega sramotenja. Cilj disertacije je odgovoriti na vprašanje, ali sta teoriji lahko podlaga za spremembo percepcije, ki jo imajo posamezniki glede normaliziranih praks sodobne družbe (kakršni sta potrošništvo in hitra moda), in bi lahko vplivali na zmanjšanje nastale družbene škode. V ta namen so izvedene kritična analiza omenjenih teorij ter zgodovinska in primerjalna analiza treh pojavov (zlorabe alkohola, drog in kajenja), ki so bili v določeni točki v času označeni kot škodljivi, pred tem pa dojeti kot družbeno sprejemljivi. Preučene so tudi možnosti, ki jih imajo za zmanjšanje škode zaradi hitre mode nekateri najpomembnejši akterji, vključeni v proizvodnjo in potrošnjo oblačil.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Kriminologija, zemiologija, družbena škoda, potrošništvo, hitra moda, reintegrativno sramotenje, teorija etiketiranja
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-113140 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:2161998 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:06.12.2019
Število ogledov:2137
Število prenosov:497
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:A criminological analysis of social harm: the case of consumerism in the garment industry
Izvleček:
The thesis addresses the marginalization of the concept of social harm within the field of criminology. The mainstream criminological discourse that focuses predominantly on the notion of crime leads to the denial of various activities and processes that aren't criminalized, but are nevertheless harmful for individuals and the society. An example of a normalized, yet harmful practice of contemporary society that is treated in detail in this thesis is fast fashion, characterized by short production and distribution cycles (as a quick response to consumer demand) and an emphasis on the fashionability of clothing. Fast fashion is analyzed through the lens of the concept of social harm, which serves as an alternative to the notion of crime. Using the concept of social harm makes it possible to draw attention to a series of negative events, inequalities and injustices, which criminal law does not address and which therefore remain unnoticed or are accepted as normal by the wider public. The thesis also emphasizes the importance of zemiology, a discipline that focuses on the concept of social harm. The exploration of ways to reduce social harm draws on two criminological theories, the theory of labelling and the reintegrative shaming theory. The thesis aims to answer the question whether these two theories can serve as a basis for changing the perception of individuals regarding the normalized practices of contemporary society (such as consumerism and fast fashion) that could thus play a role in the reduction of social harm. To this end, a critical analysis of the two theories was carried out along with a historical and comparative analysis of alcohol abuse, drug abuse and smoking, all three of which were considered socially acceptable, yet deemed harmful at a certain point in time. The role that key actors involved in the production and the consumption of clothing can play in reducing the harm caused by fast fashion is likewise analyzed.

Ključne besede:Criminology, zemiology, social harm, consumerism, fast fashion, labelling theory, reintegrative shaming.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj