Dolga rekonstrukcija klime s pomočjo drevesnih branik hrasta (Quercus species) na zahodnem delu Panonske nižine

Sršen, Saša (avtor), Levanič, Tom (mentor)

V magistrskem delu prikažejo uporabo dendrokronologije kot arheološke naravoslovne metode za razumevanje klime v preteklosti. Za potrebe rekonstrukcije klime je bilo potrebno vzorčenje živih dreves in vgrajenega lesa v Krški kotlini in na Lonjskem polju ter laboratorijsko delo, pri katerem so pridobljene vzorce analizirali. Avtorica je predpostavljala, da bodo lahko s podatki vzorcev referenčni kronologiji Krške kotline in Lonjskega polja podaljšali, nakar bi na njuni podlagi izdelali dolgi rekonstrukciji klime in ju povezali v združen klimatski model zahodnega dela Panonske nižine. Rekonstrukcija klime za Krško kotlino je segla do leta 1669, za Lonjsko polje pa do leta 1560. Z analizo značilnih let, ki je temeljila na vrednosti PDSI JJA, je bilo ugotovljeno, da podobnosti med območjema niso bila prepoznavna. Avtorica je iskala tudi razloge za razlike v klimah območij in jih prepoznala predvsem v njunih geografskih razlikah. Izražena leta so povezali tudi z zgodovinskimi viri, pri čemer je bilo teh več za območje Lonjskega polja kot za območje Krške kotline. Z nadaljnjimi raziskavami bi lahko kronologiji še izboljšali in podaljšali dlje v preteklost.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: dendrokronologija / hrast (Quercus sp.) / Krška kotlina / Lonjsko polje/ rekonstrukcija klime
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Leto izida: 2019
• PID: 20.500.12556/RUL-112918
• Datum objave v RUL: 22.11.2019

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Long climatic reconstruction from oak (Quercus species) tree-rings in the Western part of the Pannonian Plain

Izvleček

This master thesis presents the use of dendrochronology as a method of archaeological natural sciences for understanding the climate in the past. Samples of living trees and historical/archaeological wood in Krško Basin and Lonja Field were taken and afterwards analysed in a dendrochronological laboratory. The author presumed the samples would allow for an extension of the reference chronologies of Krško Basin and Lonja Field. This would serve as the basis for the long reconstruction of the climate and the unification of the chronologies into a single climatic model of western Pannonian Plain. The Krško Basin climate was reconstructed till the year 1669, while that of Lonja Field reached the year 1560. Using PDSI JJA, the analysis of pointing years was made, which found no correlation between the two areas. The author explains this by showing the differences in the geography of Krško Basin and Lonja Field. Written historical sources that correspond with identified pointing years were also identified though those regarding Lonja Field exceeded those for Krško Basin. For a better understanding of the chronologies and their extension even further into the past continued sampling is required.

• Ključne besede: dendrochronology / oak (Quercus sp.) / Krško Basin / Lonja Field / climate reconstruction