izpis_h1_title_alt

Biti biološki otrok v rejniški družini
ID Lavrič, Ema (Avtor), ID Čačinovič Vogrinčič, Gabi (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,29 MB)
MD5: F7CCC5E25C4F12FF4FAED0F6A34379AA

Izvleček
V svojem magistrskem delu sem raziskovala vlogo bioloških otrok v rejniških družinah. Pogosto je vloga bioloških otrok spregledana ali pa celo zanemarjena, saj je vsa pozornost usmerjena v rejniške otroke, ki po navadi potrebujejo več pomoči. Vendar pa to ni zadosten razlog, da so biološki otroci povsem spregledani in izpuščeni iz celotnega procesa. V magistrski nalogi sem si postavila vprašanja, kako so biološki otroci pripravljeni na prihod rejniških otrok in kdo jih na to pripravi, ali se v družini zaradi novega člana zgodijo kakšne spremembe in, če se, kakšne. Dotaknila sem se tudi področja odločanja – ali so biološki otroci povabljeni v odločanje glede rejništva, ali se njihovo mnenje sliši in sprejema. Kot zadnje pa sem se spraševala o vlogi socialne delavke oziroma socialnih služb na splošno, kakšna je njihova vloga oziroma pomen, ali se te posvečajo biološkim otrokom in ali se dopušča glas otroka. V teoretičnem delu sem opredelila socialno delo in opisala njegov razvoj. Nato sem spregovorila o osnovah socialnega dela: o metodičnih načelih, sistemskem nauku in načinih ravnanja. Za tem sem poglavje namenila socialnemu delu z družino, pri tem sem opredelila družino in delo na dveh ravneh, ki je nujno za dobro opravljeno delo. Na koncu sem se osredotočila na spremembe v družini, in sicer na položaj in vlogo otroka v družini, na spremembe pri delitvi dela, komunikaciji in hierarhiji ter o zavezi med staršema, ki je v primeru rejništva nujna. Zaključila sem s poglavji o sodelovanju socialne delavke z družino ter o spoštovanju otroštva in glasu otroka. V empiričnem delu sem opravila šest intervjujev z biološkimi otroki, ki živijo v rejniških družinah. Intervjuje sem kvalitativno analizirala s postopkom kodiranja, na podlagi pridobljenih podatkov pa sem prišla do rezultatov in sklepov. Ugotovila sem, da so biološki otroci na prihod rejniških otrok redko pripravljeni, kadar so, je to le z nekimi splošnimi informacijami oziroma kot seznanitev. Menim, da je s tem, kako je otrok pripravljen na rejništvo, povezano tudi to, da bolj kot je otrok pripravljen, več kot ima informacij, bolj je tudi vabljen k odločanju glede rejništva, in obratno. Iz raziskave se je pokazalo, da se s prihodom rejniškega otroka zgodi tudi veliko sprememb na področju komunikacije, hierarhije in tudi razporeditve nalog in časa. Zadnja ugotovitev, do katere sem prišla, je, da se socialne delavke na splošno ne posvečajo dovolj biološkim otrokom ter jih pogosto ne povprašajo po njihovem mnenju in jih ne povabijo k sodelovanju.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:rejništvo, biološki otrok, delo z družino, sodelovanje, glas otroka, socialna delavka, odločanje, spremembe.
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-112846 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.11.2019
Število ogledov:699
Število prenosov:151
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Being a biological child in foster home
Izvleček:
In my master's degree thesis I was researching the role of biological children in foster families. The role of biological children in often overlooked or even neglected, since all the attention is directed towards foster children, who usually need more help. But this is not reason enough for overlooking and leaving out biological children from entire process. In my dissertation I have researched how biological children are being prepaired for foster children's arrival and who preapires them, are there any changes in the family since the new member has arrived and if there are, what kind. I was also researching the decision- making area, are the biological children invited into making decisions about foster care and is their opinion heard and accepted. At the end I wanted to know more about the role of social worker or social services in general. What is their role or importance, are social workers spending time with biological children and if child voice is allowed. In the theoretical part I defined social work and desribed its development. Later on I wrote about social work's basis- methodic principles, systemic moral and ways of practice. After that I paid attention to social work with family, where I defined family and working on two levels, which is a must for a work well done. At the end I focused on changes in the family, namely position and role of child, changes in work- sharing, comunicating and hierarcy, and about alliance between parents whitch is crucial in fostering. I ended with a chapter about cooperation between social services and family and about respecting childhood and voice of a child. In the empirical part of the thesis I have interviewed 6 biological children from foster families. I qualitatively analysed and coded the interviews. On the base of the data I collected I was able to present my results and came to a specific conclusions. I have concluded, that biological children are rarely prepaired for the arival of foster children and when they are it is just with basic information. I think that the way child is prepaired and the amount of information he has affects the amount of his role in deciding aboz foster care. The research showed that with the arrival of foster care many changes are related, such as way of communicating, hierarchy and work and time arrangement. The last conclusion I came to was that social workers are not devoting enough time to biological children and are not inviting them to participate and tell their opinions.

Ključne besede:foster care, biological child, working with family, cooperation, childs voice, social worker, decision- making, changes.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj