izpis_h1_title_alt

Učinki neprekinjene metode vzdržljivostne vadbe na nekatere kazalce vzdržljivosti : diplomsko delo
ID Bone, Marko (Avtor), ID Ušaj, Anton (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,28 MB)
MD5: 40E20034512BDA1F958C97A0CAEFB9FF

Izvleček
V diplomski nalogi smo preučevali, kako neprekinjena metoda vzdržljivostne vadbe vpliva na kazalce vzdržljivosti. Vadba je potekala 5 tednov. Posameznik je opravil 5 vadbenih enot tedensko na atletskem stadionu. Vadbene enote so bile sestavljene iz ogrevanja in 2000 metrov teka pri najvišji možni intezivnosti. Pri tem smo merili hitrost in srčno frekvenco. Vmes smo opravili 3 testiranja, na začetku, nekje na sredini in na koncu vadbenega obdobja. Drtugo testiranje smo nameravali opraviti takoj, kobi bila zaznana prva pomembna sprememba, vebdar do tega ni prišlo v nasprotju s pričakovanji.Testiranja so potekala v Laboratoriju za biodinamiko Fakultete za šport. Na tekoči preprogi, pri hitrosti, ki je ustrezala tisti, ki jo je preiskovanec pretekel na prvi vadbeni enoti v teku na 2000 metrov, smo merili različne aerobne in anaerobne parametre, kot so privzem kisika, minutna prostornina izdihanega ogljikovega dioksida, vsebnost laktata v krvi in ventilacijo. Preučevali smo podatke enega posameznika za katere smo predpostavili, da se bodo izboljšali. Rezultati so pokazali drugače: zmogljivost tekača se ni izboljšala pri vadbi na atletski stezi. Tudi največja zmogljivost pri teku, ob uporabi največje hitrosti, hitrosti na 400 metrov in v teku na 2000 metrov (hitrostni model) se ni spremenila. Pri enaki submaksimalni hitrosti 4.4 m/s se je zmanjšal privzem kisika, prostornina izdihanega okljikovega dioksida in ventilacija, kar smo tudi predvidevali. To pomeni, da se je izboljšal presnovni ali mehanski izkoristek pri teku. V nasprotju z našimi pričakovanji pa se je vsebnost laktata v krvi povišala, vrednosti pH-ja so se izrazito znižala kar nakazuje na povečano acidozo in posledično tudi večjo utrujenost. Hitrost teka, ki naj bi bila glavni kazalec napredka se ni spremenila zato lahko rečemo, da posameznik ni bil odziven na vadbo. Verjetno je kopičenje utrujenosti skozi proces športne vadbe najpomembnejši vzrok za neodzivnost, kljub temu, da se je izkoristek pri teku izboljšal.  

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:vzdržljivost, vadba, hitrost, testiranje
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FŠ - Fakulteta za šport
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-111335 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:5609137 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.09.2019
Število ogledov:1816
Število prenosov:367
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:THE EFFECTS OF CONTINUOUS ENDURANCE TRAINING METHOD ON SOME ENDURANCE INDICATORS
Izvleček:
In this thesis we examined how the continuous method of endurance exercise effects the endurance indicators. The testing of the method lasted for five weeks. The individual completed five training units per week at the athletic stadium. Those training units consisted of warm up exercises and a 2000 meters run at the highest intensity possible. We performed three measurements of speed and heart rate at various stages of training. First measurement took place at the beginning, second in the middle and the last one at the end of the training period. We planned to carry out the second testing as soon as the first significant change was detected but contrary to our expectations the change never occurred. The tests took place in the biodynamics laboratory of the Faculty of sport. Various aerobic and anaerobic parameters, such as oxygen uptake, minute volume of exhaled carbon dioxide, the level of blood lactate, and the ventilation were measured on a treadmill at a speed corresponding to the one reached by the individual at the first 2000 meters run at the stadium. We analysed the data of one specific individual, for which we assumed the results could be improved. The results showed otherwise: the performance of the runner did not improve on the athletic track. Moreover, the maximum running ability using maximum speed running for 400 meters and 2000 meters (speed model) did not change. At the same submaximal speed of 4.4 m/s, the oxygen uptake, the volume of exhaled carbon dioxide, and ventilation decrease, which we also predicted. This indicates that the metabolic or mechanical running efficiency improved. Contrary to out expectations, the level of blood lactate increased, whereas the pH values distinctly decreased, which indicated increased acidosis and consequently increased fatigue. The running speed, which was supposed to be the main indicator of progress, has not changed. Therefore we can conclude that the individual was not responsive to the training. The reason for this is probably the accumulation of fatigue through the exercise process, despite the fact that the running efficiency improved.

Ključne besede:endurance, exercise, speed, testing

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj