Vloga in pomen kitajskega animiranega filma Meishu v letih od 1979 do 1989

Grčar, Mina (avtor), Vampelj Suhadolnik, Nataša (mentor)

V desetletju, ki je sledilo nemirnemu obdobju Kulturne revolucije (1966–1976), so svoja vrata ena za drugo znova odprle kitajske umetniške ustanove. Tudi mojstri »kitajske šole animiranega filma« (Zhongguo donghua xuepai) so tedaj v Shanghaiju oživili tako imenovani film meishu (meishu pian). Kot poseben »kitajski stil« animiranega filma in ena od najpomembnejših umetniških oblik, ki jih je financiralo Ministrstvo za kulturo, se je ta razvil in cvetel že v 50. in 60. letih, a je njegovo produkcijo grobo prekinil čas Kulturne revolucije. Nova animirana dela so tako zopet pričela nastajati šele ob koncu 70. let ter v naslednjih desetih letih po kvaliteti in številu celo presegla animirane filme prejšnjega obdobja. Ta ustvarjalno desetletje zato imenujemo kar druga zlata doba filma meishu. Ta je trajala od leta 1979, ko je nastal prvi primerek »animacije brazgotin«, do leta 1989, ko je Kitajska stopila na pot tržne ekonomije. Tudi v tem obdobju vsesplošnega intelektualnega in umetniškega vrenja so imeli animirani filmi izrazito didaktično vlogo, njihova sporočila pa lahko razumemo na vsaj dveh ravneh. Na najbolj očitni ravni so še vedno predstavljali propagandno obliko umetnosti. Spodbujali so socialistične in občečloveške vrednote, s čimer so prispevali k ponovni vzpostavitvi družbene stabilnosti po desetletju političnih in ideoloških prevratov. Obenem naj bi pomagali obnoviti v prejšnjem obdobju poškodovano kitajsko nacionalno in kulturno identiteto. V njih lahko opazujemo intenzivno slogovno in vsebinsko vračanje h kitajski tradiciji, preteklosti in mitološkim temam, s čimer spominjajo na takratna literarna dela »iskanja korenin« (xungen wenxue). To je bil čas gospodarskih reform in odpiranja, ko so kitajski umetniki spet smeli raziskovati tudi tuje umetniške sloge in vsebine. Na animatorje sta še posebej vplivala zahodni modernizem in japonski stil animacije. Takšen odmik od uradne umetniške smeri socrealizma ter od dejanskega kitajskega družbeno-političnega dogajanja je animatorjem omogočil izraz tudi na globljem sporočilnem nivoju. Ustvaril je namreč prostor za posreden, sugestiven izraz umetnikove družbene kritike in osebne izkušnje Kulturne revolucije, značilen tudi za »umetnost brazgotin« (shanghen yishu). S prepletanjem raznolikih slogov in večplastnim podajanjem sporočil so animatorji »kitajske šole« tako med letoma 1979 in 1989 ustvarili vrsto neponovljivih filmov meishu. Njihove animirane mojstrovine nam še danes nazorno slikajo družbeno in umetniško klimo zgodnje postmaoistične Kitajske.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: film meishu, kitajska šola animiranega filma, kitajska umetnost po Kulturni revoluciji, umetnost brazgotin, literatura iskanja korenin, propagandna umetnost, družbeno angažirana umetnost
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Leto izida: 2019
• PID: 20.500.12556/RUL-109755
• Datum objave v RUL: 08.09.2019

Sekundarni jezik

• Jezik: Kitajski jezik
• Naslov: 美术片及其在当代中国社会的作用和意义（1979年至1989年）

Izvleček

?????(1966?–1976?)???????????,????????????????????????,?????????????“??????”??????????“???”??“????”????????????????????????????????????????,?????50?60????????,?????60???????????????????????????70???????????,???????????????????????????????,???????????????????????????1979?????“?????”?????1989???????????? ????????????????, ????????????????,??????????????????????????????,???????????????????????????????????,???????????????????????????????,??????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????“????”???????????,????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????, ??????????????????????,??????????????????????????, ???“????”?????????????????????,“????”????????????,???????????????????????????

• Ključne besede: ???:??????????????????????????????????????