izpis_h1_title_alt

PRIMERJAVA KAZNOVALNE POLITIKE V SOCIALISTIČNI FEDERATIVNI REPUBLIKI JUGOSLAVIJI IN SLOVENIJI
ID JANČAR, LUČKA (Avtor), ID Durnik, Mitja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,64 MB)
MD5: 2F471A12990576E3CCC598854FA17A64

Izvleček
Slovenija je med drugo svetovno vojno postala del Socialistične federativne Republike Jugoslavije, v okviru katere se je celokupno razvijala njena družba, politika in ekonomija skladno s takratnimi socialistični načeli. V diplomski nalogi skušam opazovati razvoj kaznovalne politike v Sloveniji, kot se je ta razvijala še v socialistični Jugoslaviji in po osamosvojitvi države leta 1991. Z opazovanjem zaporniškega sistema Slovenije v desetletju pred in po razpadu SFRJ sem želela preveriti, ali sta se demokratičnost in kapitalizem, ki sta nastopila z osamosvojitvijo države, odrazila tudi na področju kaznovalne politike. V prvem delu naloge sem podala teoretični okvir, ki je potreben za razumevanje takratnega razvoja, in sicer sem preučila teorijo družbenega discipliniranja in nekatere relevantne teorije kaznovanja, prav tako pa razvoj kriminologije in penologije v Sloveniji, tj. ved, ki se znanstveno ukvarjata s preučevanjem namena in načina kaznovanja. Teoretični del sem postavila tudi v zgodovinski, upravno in pravno relevanten kontekst, nakar sem izhodiščne hipoteze preverjala s pomočjo primerjave statističnih podatkov, ki sem jih črpala iz Statističnega letopisa Republike Slovenije. Stanje v Sloveniji po letu 2005 sem primerjala tudi z ostalimi republikami nekdanje SFRJ. S statistično analizo sem ugotovila, da se je z razpadom SFRJ na kaznovalni politiki zares odražala večja humanost kaznovanja ter da so bile kazni milejše, kar je odraz večje demokratičnosti družbe. Struktura zločinov se je spremenila v smislu, da je bilo zabeleženo večje število obsojenih polnoletnih oseb zaradi zločinov proti lastnini, povratništvo pa se po drugi strani z osamosvojitvijo ni pomanjšalo. Prav tako sem pokazala, da je bil razvoj po republikah nekdanje SFRJ po osamosvojitvi izrazito drugačen, četudi je kaznovalno politiko krojila dolga zgodovina skupne socialistične države.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:zapor, kaznovalna politika, statistična primerjava, Jugoslavija, zgodovina
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FU - Fakulteta za upravo
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-109241 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.08.2019
Število ogledov:1097
Število prenosov:193
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:COMPARISON OF PUNITIVE POLICIES IN THE SOCIALIST FEDERATIVE REPUBLIC OF YUGOSLAVIA AND SLOVENIA
Izvleček:
During the Second World War Slovenia became a part of the Socialist Republic of Yugoslavia. In this period of history Slovenia's society, politics and economy developed according to the prevailing socialist principles. In the thesis I studied the development of punitive policies in Slovenia in the former Yugoslavia before as well as after the year 1991, when the Socialist Federative Republic of Yugoslavia fell apart. By studying Slovenia’s prison system in the decade before and after the break-up of Yugoslavia, I attempted to validate my hypothesis, whether democracy and capitalism, evident in the period after 1991, left their mark in Slovenia’s punitive policies. In the first part of the thesis, I discussed the theoretical context, relevant for the understanding of the development of punitive policies. I focused on the theory of social discipline and some of the relevant punitive policies theories, as well as the development of criminology and penology in Slovenia. After setting up the relevant historical, administrative and theoretical context, I ventured to check my hypotheses by comparing the statistical data from the publication Statistični letopis Republike Slovenije. I also compared the state of prison system of Slovenia after the year 2005 with the other republics of the former Yugoslavia. By statistical comparison I have shown that the break-up of Yugoslavia left its mark on the punitive policies of its former constituents. Prison sentences were not as severe and were more humane, which was a reflection of growing democracy trends in Slovenia. The structure of crimes also changed, which is evident from the fact that more people were punished due to crimes against property, whereas recidivism did not recede in the years following the break-up of the former state. I have also shown that the development of punitive policies in the other former republics of Yugoslavia was not similar between one another after the break-up of Yugoslavia, although it was tightly intertwined by being part of a common socialist state for decades.

Ključne besede:prison, punitive policies, statistical comparison, Yugoslavia, history

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj