Klinična presoja : diplomsko delo

Matjašič, Alenka (avtor), Pečnik, Nejka Jerneja (avtor), Starc, Tina (mentor)

Uvod: Klinična presoja je primerjanje kliničnih protokolov in vidikov dela z določenimi standardi z namenom dviga kakovosti dela in optimizacije procesov v zdravstvu. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti pojem klinične presoje v radiološki tehnologiji, stanje na tem področju v Sloveniji in mnenja predstavnikov stanovskih organizacij in radioloških oddelkov glede vpeljevanja klinične presoje. Metode dela: Uporabili smo metodo pregleda literature s področja klinične presoje in deskriptivno metodo za opis obstoječega stanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo intervjuja. Dobljene podatke smo analizirali s kodiranjem (postopkom kategoriziranja enot kvalitativnega gradiva), ki je najosnovnejši proces pri tvorbi poskusne oziroma utemeljene teorije, katero smo na koncu skušali oblikovati. Rezultati: Oblikovali smo utemeljeno teorijo o tem, kaj klinična presoja predstavlja strokovnjakom v Sloveniji. Ti večinoma navajajo pregled in primerjavo standardov glede urejanja dokumentacije, delovanja sistema in oddelka ter samega izvajanja preiskav z namenom izboljšanja kakovosti dela. Presoja se lahko protokole, doze in dozimetrijo, vsak korak klinične poti od sprejema do odpusta pacienta. Klinična presoja bi morala biti obvezna za vse, ki sodelujejo v delovnem procesu na radiološkem oddelku, njene ugotovitve pa upoštevane, če želimo zagotoviti kakovostno delo na oddelku. Presoja je lahko notranja ali zunanja. Izvajajo jo radiološki inženirji skupaj s predstavniki krovnih organizacij in sorodnih profilov, ki pa morajo imeti ustrezna dokazila o znanju. Razprava in zaključek: V veliki meri se naši rezultati skladajo z ESR smernicami glede izvajanja klinične presoje, npr. glede tega, kaj klinična presoja obsega in čemu je namenjena. Opazili smo neskladje pri rezultatih, ki zadevajo sankcioniranje. Pojem klinične presoje morda v radiološki tehnologiji med slovenskimi strokovnjaki tako še ni jasno ločen od pojma inšpekcijskega, strokovnega, vodstvenega in drugih oblik nadzora. So pa tako predstavniki stroke, ki smo jih intervjuvali, kot tudi strokovna literatura enotni, da je pri klinični presoji bistven dvig kakovosti dela radioloških inženirjev. Za ustrezno izvajanje klinične presoje je potrebno načrtovanje in predvidevanje finančnih virov. Pomanjkanje sredstev in osebja pa lahko privede do neskladnosti in odstopanj, kar navajajo tako naši rezultati kot tudi ESR smernice.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: klinična presoja, presoja v zdravstvu, ESR smernice, klinična presoja v radiološki tehnologiji
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Leto izida: 2019
• PID: 20.500.12556/RUL-109141
• COBISS.SI-ID: 5668715
• Datum objave v RUL: 23.08.2019

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Clinical audit : diploma work

Izvleček

Introduction: Clinical audit means comparing clinical protocols and work aspects to certain standards with the purpose of raising quality and optimising processes in healthcare. Purpose: The purpose of this diploma work is a presentation of the term clinical audit in radiologic technology, of current situation in Slovenia and of institutions' representatives' opinions about introducing clinical audit to practise. Methods: We used the literature review method and the descriptive method to represent the current state. We used the interview to gather information. The data was analysed using coding (a method of categorizing quality data units), which is the basic process when forming a grounded theory, which was later formed. Results: Forming a grounded theory led to conclusion that clinical audit (to our interviewees) means a review and comparison of standards for different examinations, proper documentation and the workflow of the department itself. Its’ purpose is improving the quality of work. We can audit protocols, dose levels and dosimetry, every step of the clinical path of a patient. Clinical audit should be obligatory to everyone involved in the work process in radiologic department. Audit results and suggested measures should be mandatorily respected to follow the guidelines and ensure quality work. If the measurements aren't respected, sanctions should be imposed after a certain amount of time. Audit can be internal and external. It can be led by radiologic technologists and representatives of related institutions that are competent. Discussion and conclusion: Our results are mostly similar to what the ESR guidelines propose for carrying out clinical audits, its range in its purpose. We have noticed that there are some differences in the field of penalisation. The difference between clinical audit and inspection or supervision is not clearly expressed in interviewees' opinions. The fact that clinical audit’s main purpose is to ensure better quality of work is an opinion our experts share with the literature we analysed. Our results about the fact that lack of financial means and staff can lead to disrespecting standards are similar to ESR guidelines.

• Ključne besede: clinical audit, audit in healthcare, ESR guidelines, clinical audit in radiologic technology