izpis_h1_title_alt

Značilnosti romanj v 17. in 18. stoletju na Slovenskem
ID Kemperl, Metoda (Avtor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFIXKY7D Povezava se odpre v novem oknu
.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (366,03 KB)
MD5: 10D9FB82F592A7C24751EC7E38859254
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite http://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/Edinost/71/Kemperl.pdf Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Prispevek obravnava značilnosti krščanskega romanja v 17. in 18. stoletju na Slovenskem. Najprej so verniki obiskovali kraje Kristusovega trpljenja in grobov zgodnjih mučencev, saj so verjeli, da imajo relikvije posebno moč. Tako so se kmalu oblikovali trije najpomembnejši krščanski romarski centri: Rim, Jeruzalem in Santiago de Compostela. Vse so že v srednjem veku obiskovali tudi Slovenci. Romali so posamezno ali v skupini, cilj pa je bil dušni blagor in priprava na nebesa. Tak način romanj je za nekaj časa prekinila reformacija. Protireformatorji pa so v romanju in romarskih procesijah videli pomembno sredstvo za utrjevanje vere, zato so oživljali stara in gradili nova romarska središča. V vsaki župniji so zapovedali po več romarskih procesij letno, cilj pa so bile bližnje cerkve, dosegljive v nekaj urah ali kvečjemu v nekaj dneh. V teh krajih so verniki iskali vedno večjo pomoč v tuzemskih nadlogah in težavah, prosili za ozdravljanje in pomoč pri življenjskih odločitvah. Večdnevna romanja je prepovedoval že goriški nadškof Karel Mihael Attems v drugi četrtini 18. stoletja, a marsikje se njegovih navodil niso držali. Leta 1771 je procesije, pri katerih je treba prenočevati, prepovedal ljubljanski škof Leopold Petazzi, leto kasneje pa tudi država. Z dvornim dekretom leta 1783 so bile ukinjene procesije, bratovščine in veliko praznikov, dekret leta 1784 pa je predvideval zaprtje vseh romarskih cerkva. Kljub temu romanja niso povsem prenehala in so se nadaljevala v 19. stoletju, a mnoge romarske cerkve so v tem stoletju izgubile romarski status in so ostale do današnjih dni pozabljene.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:romanja, romarske cerkve, protireformacija, procesije
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Leto izida:2016
Št. strani:Str. 141-152
Številčenje:Letn. 71, št. 1/2
PID:20.500.12556/RUL-109029 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:27-57"16/17"(497.12)
ISSN pri članku:2335-4127
URN:URN:NBN:SI:doc-CFIXKY7D
COBISS.SI-ID:10522371 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:19.08.2019
Število ogledov:1524
Število prenosov:273
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Edinost in dialog
Založnik:Inštitut za ekumensko teologijo in medreligijski dialog pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani
ISSN:2335-4127
COBISS.SI-ID:268194560 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The significance of pilgrimage and its dynamics trough centuries in Slovenia
Izvleček:
The paper examines the characteristics of Christian pilgrimages in Slovenia in the 17th and 18th centuries. Initially, believers visited places of Christ’s Passion and graves of the first martyrs because they believed that the relics possessed special power. Thus, the three most important Christian pilgrimage centres were formed: Rome, Jerusalem and Santiago de Compostela. Already in the Middle Ages, these were important pilgrimage sites visited also by Slovenes. Pilgrims travelled alone or in groups, and the aim of a pilgrimage was to achieve spiritual well-being and prepare oneself for heaven. This type of pilgrimage was temporarily interrupted by the Reformation. However, the Counter-Reformists saw the pilgrimages and pilgrim processions as an important instrument of strengthening the faith, thus they revived old pilgrimage centres and built new ones. In each parish, several pilgrim processions were held every year; their destinations were nearby churches a couple of hours’ or at most couple of days’ walk away. In these places of pilgrimage, believers increasingly sought assistance in overcoming their worldly worries and problems, and asked for healing and help in making life choices. Several days’ pilgrimages were banned as early as the second quarter of the 18th century by Karel Mihael Attems, the Archbishop of Gorica, but his instructions were disregarded in many places. In 1771, pilgrim processions that lasted for more than one day were banned by the then Bishop of Ljubljana Leopold Petazzi, and a year later also by the state. The 1783 royal decree abolished processions, brotherhoods and many holidays, and the 1784 decree provided for the closure of all pilgrimage churches. Nevertheless, pilgrimages did not cease completely, but continued in the 19th century. However, many churches lost their role as pilgrimage centres and have remained forgotten ever since.

Ključne besede:pilgrimage, pilgrim churches, Cuonter-Reformation, pilgrim processions

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj