Selitev v tujino zaradi dela velja za velik življenjski dogodek, ki vključuje različne izzive, s katerimi se zdomci soočajo v procesu prilagajanja na novo okolje, ter vire in sredstva pomoči, ki jih lahko uporabijo, da si olajšajo prilagajanje in ublažijo svojo morebitno duševno stisko. Ugotovitve pričujoče doktorske disertacije so pokazale, da je družinsko delovanje pomemben vir pomoči za individualno prilagoditev zdomcev, saj lahko bodisi spodbudi ali prepreči pozitiven izid preselitve v tujino. Za uspešen izzid preselitve sta posebej pomembna družinska povezanost in zadovoljstvo z družinskim delovanjem. Povezava med prilagajanjem na delo in duševnimi stiskami se je izkazala za pomembno, saj sta dve naši empirični študiji pokazali, da so zdomci, ki so bili bolje prilagojeni na nove delovne okoliščine, doživljali manj duševnih stisk. Ugotovitve presečne študije z zdomci, ki so bili deležni psihoterapevtske pomoči, so pokazale, da je bila zaznana razpoložljivost socialnoemocionalne podpore pozitivno povezana z interakcijsko prilagoditvijo in prilagoditvijo na delo. Instrumentalna podpora pri splošnem prilagajanju je bila pomembna za tiste zdomce, ki so tudi potrebovali tovrstno pomoč. Raziskovanje psihoterapije kot sredstvo pomoči pri zdomcih je pokazalo, da so zdomci doživljali psihoterapijo kot prostor, kjer so lahko pokazali svoje slabosti in so bili lahko to, kar so. Izrazili so potrebo po priznavanju svojega položaja s strani terapevta in po tem, da bi bili sprejeti v celovitosti svojega zdomskega življenja. Naša kvalitativna študija o izkušnji psihoterapije z relacijsko družinsko terapijo je razkrila, da je bilo za zdomce pomembno, da so čutili bližino in povezanost z drugimi ljudmi. Prejemanje priznanja s strani terapevta glede njihovega občutka izkoreninjenosti in pomanjkanja občutka pripadnosti kot delov njihove zdomske celovitosti je nagovarjalo njihovo zbeganost glede tega, kje je pravzaprav njihov dom.
|