Magistrsko delo preučuje uporabo konceptualne metafore v novinarskih besedilih o terorističnih napadih 13. novembra 2015 v Parizu. Na podlagi 35 tekstov, kategoriziranih glede na datum (pred ali po letu 2015) in pripadnost levi ali desni politični usmeritvi, raziskujemo obstoj razlik ali podobnosti pri uporabi metafore glede na oba omenjena kriterija. Prvi del govori o medijih ter njihovem načinu informiranja in komunikacije. Poznavalci ugotovljajo, da je tisti, ki informira, pomembnejši za širjenje informacij kot informacija sama. On je tisti, ki izbira katera orodja uporabiti, da bi bil bralec zadovoljen in bi se ga vsebina dotaknila. Drugi del se osredotoča na teorijo konceptualne metafore. Natančno je delano Lakoffovo konceptualno projiciranje, obravnavana pa je tudi tipologija metafor, ki se delijo na konvencionalne, nove, strukturalne, orientacijske in ontološke. V nadaljevanju je opisana moč metaforičnega prenosa subjektivnih izkušenj skozi jezik. Zadnji del predstavlja analiza metafor v izbranih tekstih glede na tip metafore, datum objave teksta in politično orientiranost časopisa, v katerem se pojavi.
|