izpis_h1_title_alt

Čustveno doživljanje rejnic ob namestitvi otroka v rejniško družino : magistrsko delo
ID Smodiš, Martina (Avtor), ID Simonič, Barbara (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,08 MB)
MD5: 916F664B7BF2E32699A443C0A0CD9435

Izvleček
V magistrskem delu je avtorica raziskovala čustveno doživljanje rejnic v odnosu do rejniških otrok. V prvem delu naloge so predstavljeni zakonski vidik izvajanja rejništva, način pridobitve dovoljenja izvajanja poklica, delo strokovnih služb pri ugotavljanju primernosti rejniške družine in pogoje, ki jih rejnik mora izpolnjevati (izobraževanje). Predstavljeni so družina, njene naloge, izzivi, ki se tičejo rejniške družine, njena vključenost v sodelovanje s strokovnimi službami, individualno projektno skupino, delo z biološkimi starši rejniških otrok ter sama razbremenitev za rejnice ter kaj s tem doprinesejo k družinskim odnosom. V empiričnem delu je avtorica za raziskavo uporabila fenomenološko metodo, ki temelji na raziskovanju osebnega doživljanja nekega fenomena. Avtorica je s polstrukturiranimi intervjuji dobila podatke o doživljanju rejnic v odnosu do svojega poklica. Nato je s pomočjo kodiranja sledila petim dobljenim vprašanjem. Rezultati raziskave so pokazali, kako rejnice doživljajo delo, njihovo osebno naravnanost do rejniškega poklica, čustveno doživljanje otrok, njihove zgodbe, zahtevnost poklica, skrbi, izzive, ki se pojavijo ob delu in podporo družine v težkih trenutkih. Ugotovili smo, da so vse rejnice hvaležne za svoje izkušnje. Nobena ne obžaluje odločitve o skrbi za tujega otroka. Ponosne so na moč pogum in osebno rast, ki jim jo je prinesel rejniški poklic. Čustva rejnic se ob prihodu otrok gibljejo od navdušenja do skrbi, kako se bo otrok vključil v družinski sistem. S pogumom so se rejnice podale na sprejem novega družinskega člana, kjer so se spopadle tudi z razočaranjem in bolečino ob premagovanju ovir, ki so se pojavile sproti. Največ težkih čustev (žalosti, zavrnjenosti) so udeleženke izkusile ob krutih zgodbah otrok. Pojavi se nekaj kritik o sistemu rejništva v Sloveniji in o premajhni prepoznavnosti rejništva, kjer bi moralo biti več javnih predavanj, tem, delavnic, kjer bi se poklic rejnika ovrednotil kot temeljna pomoč otrokom v stiski. Rejnice so ob tem doživljale jezo in razočaranje. Največ pozitivnih čustev se je izrazilo ob zadovoljstvu vračanja v družino že samostojnih rejniških otrok, ki kažejo pozitivne posledice rejniškega dela. To udeleženkam predstavlja neke vrste nagrado ob uspešnem opravljanju poklica.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:rejništvo, rejniški otrok, fenomenološka metoda, čustveno doživljanje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[M. Smodiš]
Leto izida:2018
Št. strani: VI, 82, III str.
PID:20.500.12556/RUL-106158 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.942:347.633(043.2)
COBISS.SI-ID:10923523 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.02.2019
Število ogledov:2446
Število prenosov:318
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Emotional experiences of foster-mothers at placing child in a foster family
Izvleček:
In the present master's thesis, the author researches the emotional experience of the foster mothers towards their foster children. The first part of the thesis touches on the topic of the legal aspect of the implementation of foster care, ways of obtaining a license to carry out the profession, the work of social services when determining the suitability of the foster family and the conditions the foster parents must fulfil (education). There is also represented the family, its chores, challenges with which it faces, its involvement in collaboration with social services, individual working group, work with biological parents of the foster children, the disburdening of the foster mothers and what they bring to the family relations. In the empirical part the author used the phenomenological method based on the research of the personal experience of certain phenomenon. With half-structured interviews the author received information about the experience of the foster mothers in relation to their profession, and afterwards, with the help of coding, she followed five obtained questions. The results of the research showed how the foster mothers experience their work, their personal stance towards the foster care profession, the emotional experience of the children, their stories, the difficulty of this profession, worries, challenges that surface and the support of the families when going through difficult times. It was discovered that all the foster mothers are very grateful for their experiences, none of them regrets taking care of someone else’s child and they are proud of the strength, the courage and the personal growth that this profession has given them. In the beginning the emotions of the foster mothers fluctuated from enthusiasm to worrying how the child is going to join the family. They started their journeys, the acceptance of a new family member, with courage, but also with pain and disappointment when facing the obstacles that appeared on the way. Most of the negative feelings foster mothers experienced when finding out about the difficult life stories of children. They also expressed some criticism towards the foster care system in Slovenia and insufficient visibility of it, for instance there could be more public lectures or workshops where the profession of the foster parent would be evaluated as an essential way of helping children in need. The most positive feelings were expressed towards the satisfaction of already-independent foster children returning to their foster families, which shows positive consequences of the foster care. For the participants of our interviews this represented a reward for a job well done.

Ključne besede:foster care, foster children, phenomenological method, emotional experience

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj