Kitajski nogomet – zgodovina, razvojne težave in pričakovanja v prihodnosti

Vrečer, Klemen (avtor), Saje, Mitja (mentor)

Nogomet je danes več kot le šport, postal je množično gibanje, ki združuje države in kulture po vsem svetu. Od favel Ria de Janeira pa do igrišč v centru Tokia lahko vidimo mlade in starejše, kako se v prostem času podijo za žogo. Nogomet vzbuja več čustev kot katerikoli drug šport, zmaga pomeni ponos in zvišuje samozavest, poraz prinaša žalost in daje spodbudo za nadaljnje udejstvovanje. Nogomet pa ni le igra, je tudi zelo donosen posel in politično orodje, ki blagodejno vpliva na t. i. mehko moč uspešnega naroda. V diplomski nalogi sem raziskal zgodovino razvoja nogometa na Kitajskem in analiziral razloge njegovega neuspeha v modernem času. Na Kitajskem naj bi že pred več kot 4600 leti igrali nogometu podobno igro, imenovano cuju. Igrali so jo z različnimi nameni, mojstrstvo pa je prinašalo družbeni prestiž. Igra je s prihodom mongolskih osvajalcev skorajda izumrla, do modernih časov se je ohranila samo ena vrsta, in sicer tako imenovano brcanje žoge s perjanico. Nogometna igra z modernimi pravili je prišla na Kitajsko z Britanci ob koncu 19. stoletja. Takratni osvajalci kitajskega ozemlja so ustanovili prve nogometne klube, ki so privabljali tudi kitajske talente. Nogometna aktivnost se je v času vojne z Japonsko in pozneje med državljansko vojno ustavila. Vrnila se je z ustanovitvijo Ljudske republike Kitajske leta 1949. Nogomet je v tem času napredoval, vendar so zapletene politične razmere hladne vojne otežile njegov razvoj. Leta 1954 se je na primer zaradi spora o članstvu Republike Kitajske (Tajvan) Ljudska Republika Kitajska samovoljno umaknila iz vseh mednarodnih tekmovanj pod okriljem Fife, v letih kulturne revolucije pa so povsem prenehali igrati nogomet. Pod vladavino Deng Xiaopinga in njegovimi ekonomskimi reformami so se vrnila amaterska moštva ter se pojavili pravi sponzorji. Po rešitvi spora glede imenovanja Tajvana se je Kitajska leta 1980 vrnila na mednarodna tekmovanja. Kot na zahodu je napredek vodil do zametkov profesionalizacije in komercializacije, hkrati pa sta se pojavila huliganstvo in korupcija. Navkljub vsem težavam se je Kitajska leta 2002 prvič kvalificirala na svetovno prvenstvo pod vodstvom srbskega trenerja Bore Milutinovića. Ta uspeh bi lahko bil odskočna deska za nadaljnje uspešno delo, vendar temelji takrat še niso bili dovolj trdni. Negativen družbeni in kulturni vpliv, vmešavanje politike, iskanje hitrih rešitev in korupcija so iz kitajskega nogometa naredili 'bolnika vzhodne Azije'. Tako ne vemo, ali se mu bo uspelo rešiti tega slovesa. Zdi se, da je edina rešitev vlaganje v mlade in gradnja nogometne piramide od spodaj navzgor. Novi razvojni plan Xi Jinpinga poudarja razvoj nogometa od korenin, vprašanje, ki ostaja, pa je, ali bo to izvedeno pravilno.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: nogomet, cuju, Kitajska, kitajska kultura, zgodovina nogometa
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Leto izida: 2018
• PID: 20.500.12556/RUL-105200
• Datum objave v RUL: 09.11.2018

Sekundarni jezik

• Jezik: Kitajski jezik
• Naslov: 中国足球 - 历史，发展问题以及未来预期

Izvleček

现如今，足球已经不仅仅是一项单纯的体育运动，它已经成为一项可以将不同国家，不同文化紧密结合的全民性参与的大众活动。从里约热内卢的贫民区，到东京市中心的街心操场，我们都可以看到儿童青年甚至老年人在闲暇时间踢着足球。相比起来，足球这项运动比其他体育运动更加能够释放情感，这种情感的释放不单单在个人层面，也在团队集体层面。胜利可以带来强烈的荣誉感，提升自我价值感，同样的，失利意味着伤心难过并会逐渐产生重新再战的欲望；足球同样不仅仅是一项游戏那样简单，它也可以是一桩赚钱的生意，而且也可以在某些政治层面体现一个国家的“软实力”，本篇论文着重分析中国足球的发展历史，并详细解析当今中国足球的困境以及低成就的原因。 传说，在4600年以前，中国已经在开始一种类似当今足球的运动，称作“蹴鞠”。 此项游戏出现在古时中国的各类场合，蹴鞠强者会获得社会的尊重和敬仰。蹴鞠这项运动在当时蒙古国入侵中国时已经基本销声匿迹，只有一种形式的蹴鞠一直保留至今，那就是当今的毽球。现代足球是在19世纪末由英国人带到中国的，英国人首先在中国建立了第一个足球俱乐部来吸引中国的有潜力的足球运动员。但是当时的中日战争以及随后发生的内战停止了中国足球的发展脚步。1949年，随着中华人民共和国的成立，足球再次回到中国历史舞台。虽然在此之前足球已经在中国取得了长足的发展，但是由于冷战等政治原因使得中国足球的发展十分艰难。第一，在1954年由于台湾的争端，中华人民共和国取消了所有与国际足联的赞助以及比赛活动。随后的文化大革命期间，中国又停止了所有足球运动。然而，在改革开放时期，邓小平的带领下，各种业余足球队陆续涌现。在1980年，台湾问题平息后，中国甚至重新加入了国际足联。在学习西方足球的发展经验时，中国足球得到了一定的职业化，还吸引了国际大品牌的赞助，但其成长伴随着足球流氓行为以及严重腐败等问题。尽管困难重重，中国足球还是在2002年在塞尔维亚籍教练博拉·米卢蒂诺维奇的带领下，首次获得世界杯的参赛资格。 此次成功晋级本来可以成为中国足球进步的敲门砖，但是由于足球发展基础在当时还是比较薄弱，负面的社会以及文化影响，政治干扰以及腐败等问题还是让中国足球背上了“东亚病夫”的名号。中国足球是否能够打破如此负面的名声？看起来，目前中国需要做的是更多的投资年轻人，并且从头建设足球金字塔。中国国家主席习近平对于中国足球发展规划也提出和强调了“草根足球”计划。但是问题是，这样的战略规划是否可以得到正确有效的实现。

• Ključne besede: &#36275, &#29699, &#65307, &#36468, &#38816, &#65307, &#20013, &#22269, &#65307, &#20013, &#22269, &#25991, &#21270, &#65307, &#36275, &#29699, &#21382, &#21490