Razpad Jugoslavije s perspektive pripovedovalcev : Sara in Serafina, Jevrejsko groblje, Američki fikcionar

Ovsec, Julija (avtor), Matajc, Vanesa (mentor)

V diplomskem delu sem se lotila preučevanja odnosov in pogledov na jugoslovanske vojne 1991-2001, ki so sledile postopnemu razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije. Za izhodišče sem izbrala tri tematsko povezana dela, romana Đevada Karahasana Sara in Serafina in Enesa Karića Judovsko pokopališče (Jevrejsko groblje), ter delo Dubravke Ugrešić Ameriški fikcionar (Američki fikcionar). V diplomskem delu sem se osredotočala na vpliv vojne na junakovo perspektivo, odnose z drugimi junaki, identiteto in na vpliv avtorjeve biografije na pisanje. Raziskava mi je omogočila predvsem vpogled v psihično stanje junaka, ki je izpostavljen bistvenim družbenim spremembam, stalnemu nasilju in izgubi domovine ter z njo povezane narodne identitete. Oblikovanje prepričljivega lika v vojnem romanu od avtorja zahteva natančnost in dobro poznavanje vojne situacije, kar je v večini povezano z lastnim udejstvovanjem v vojni ali življenjem v vojnih okoliščinah, zato se določenemu deležu avtorske osebne izkušnje v teh besedilih težko izognemo. Odnosi med junaki se spreminjajo glede na okoliščine, stopnjo nasilja ter versko in narodno pripadnost. Med junaki se povečuje sočutje in solidarnost, na drugi strani pa se v njih krepijo občutki jeze, razočaranja, sovraštva in otopelosti. Kontradiktornost čustev pripelje do velike kompleksnosti junakov, ki se v veliki meri izkažejo za bolj človeške kot junaki, živeči v miru. Diplomska naloga se ukvarja z življenji ljudi v obkoljenem Sarajevu in z življenjem tistih, ki so bili zaradi takšnih in drugačnih razlogov primorani zapustiti domovino. Oboje zaznamuje eksistencialna kriza, ki je neposredno povezana s prevpraševanjem identitete.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: hrvaška književnost, bošnjaška književnost, vojni roman, vojna v Jugoslaviji, pripovedovalec, pripovedna tehnika, nacionalna identiteta, diplomsko delo
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [J. Ovsec]
• Leto izida: 2016
• Št. strani: 47 f.
• PID: 20.500.12556/RUL-104534
• UDK: 821.163.09:94(497.1)"1991/1995"
• COBISS.SI-ID: 61820770
• Datum objave v RUL: 08.10.2018

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik

Izvleček

This thesis examines different views and perspectives on the Yugoslav Wars 1991-2001, which followed the gradual disintegration of the Socialist Federative Republic of Yugoslavia. The starting point of the thesis are three thematically related literary works: Đevad Karahasan's novel Sara in Serafina (2000) , Enes Karić's novel Jevrejsko groblje (2011) and Dubravka Ugrešić's Američki fikcionar (2002). The thesis is mostly concerned with the influence of wartime on the protagonist%s perspective, identity and relationships with others, along with the influence of the authors' biographies on their writing. This research has enabled an insight into the psychological state of the protagonists, exposed to social changes, pervasive violence and the loss of homeland (as well as the loss of a national identity). Forming a convincing character in a war novel demands an extensive knowledge of the war situation, which is often connected to the authors' own participation in war or to his / her life in war conditions, therefore a certain is hard to avoid. The relationships among characters develop according to the circumstances, the level of violence, as well as religious and national affiliation. Solidarity and empathy increases, while at the same time, feelings of anger, disappointment, hate and apathy heighten. These contradictory emotions help to form complex characters, often exhibiting a higher degree of humanity than the characters living in times of peace. The thesis is concerned with the lives of people in the occupied city of Sarajevo, as well as the lives of those who were forced to abandon their homelands for various reasons.