izpis_h1_title_alt

Risk factors for alcohol use among Slovenian adolescents : master thesis
ID Mehanović, Emina (Avtor), ID Jeriček Klanšček, Helena (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Sande, Matej (Komentor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/5317 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Uvod: Alkohol je ena od najbolj pogosto uporabljenih substanc med slovenskimi mladostniki. V skladu z mednarodnimi študijami lahko na uporabo alkohola v mladosti vplivajo številni individualni in družbeni dejavniki. A o teh dejavnikih tveganja med slovenskimi mladostniki je znanega le malo. Cilj te študije je bil preučiti dejavnike tveganja za vseživljenjsko uporabo alkohola med mladostniki, raziskovali smo razlike v socialno-ekonomskem statusu področja, kjer se nahaja šola. Metoda: Izvedli smo presečno študijo. Uporabili smo samoporočane podatke 2946 mladostnikov, starih od 12 do 14 let iz44 šol, ki so sodelovali pri vrednotenju šolskega preventivnega programa EU-Dap (»Izštekani«) v Sloveniji. Spomočjo kvantitativne analize in uporabe logističnih modelov multiple regresije smo preučevali dejavnike tveganja za uporabo alkohola, in sicer socialno-demografske značilnosti, uporabo alkohola s strani staršev in prijateljev, tolerantnost staršev, starševski nadzor, družinska klima, prepričanja, samopodoba in veščine. Rezultati: Tolerantnost staršev do pitja je bil najmočnejši dejavnik tveganja za vseživljenjsko pitje alkohola, drugi najmočnejši dejavnik pa so bili prijatelji, ki pijejo. Socialno-ekonomski status šolskega področja, starost, spol, pitje staršev, pozitivna prepričanja o alkoholu, samospoštovanje, veščine odločanja in zmožnost zavrnitve alkohola so bili prav tako povezani s tveganjem za vseživljenjskoa pitje. Raziskali smo razlike v socialno-ekonomskem statusu. Pitje prijateljev, nizko samospoštovanje in nizka zmožnost zavrnitve so bili povezani z vseživljenjskim pitjem med mladostniki z visokim socialno-ekonomskim statusom, medtem ko sta bila pitje staršev in toleranca staršev do pitja najmočneje povezana z vseživljenjskim popivanjem med mladostniki z nizkim socialno-ekonomskim statusom. Sklep: Preventivni programi bi morali upoštevati identificirane dejavniki, da bi preprečili zgodnji začetek pitja. Preventivni program za mladostnike z nizkim socialno-ekonomskim statusom bi se moral osredotočiti na dejavnike, povezane s starši, medtem ko bi se moral preventivni program za mladostnike z visokim socialno-ekonomskim statusom osredotočiti na dejavnike, povezane s prijatelji.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:alkohol
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik:[E. Mehanović]
Leto izida:2018
Št. strani:74, 12 str.
PID:20.500.12556/RUL-104214 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:613.81-053.6(043.2)
COBISS.SI-ID:12126793 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.10.2018
Število ogledov:1580
Število prenosov:117
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Risk factors for alcohol use among Slovenian adolescents
Izvleček:
Background: Alcohol is one of the most commonly used substances among Slovenian adolescents. According to international studies, many individual and social factors may influence alcohol use at a young age, but little is known about these risk factors among Slovenian adolescents. The aim of this study was to examine risk factors for lifetime alcohol use among adolescents, investigating differences by socioeconomic status of the school area. Methods: A cross-sectional study was conducted. Baseline self-reported data from 2946 12-14-year-old adolescents of 44 schools who participated in the evaluation of the Unplugged Prevention Program in Slovenia was used. Socio-demographic characteristics, parental and friends’ alcohol use, parental permissiveness, parental monitoring, family climate, beliefs, self-esteem, and skills were studied as risk factors for alcohol use through quantitative analysis using multiple regression logistic models. Results: Parental permissiveness to drink was the strongest risk factors for lifetime drinking followed by friends who drink. Socioeconomic status of the school area, age, gender, parental drinking, positive beliefs toward alcohol, self-esteem, decision-making skills, and refusal skills on alcohol were also associated with the risk of lifetime drinking. Differences by socioeconomic status of the school area were observed. Friends drinking, low self-esteem and low refusal skills were associated with lifetime drinking among adolescents of high SES schools, while parental drinking and parental permissiveness to drink had the strongest association with lifetime drinking among adolescents of low SES schools. Conclusions: Prevention programs should address the identified factors to prevent early drinking initiation. Parental factors should be in focus for preventive program toward adolescents of low SES schools, while friends’ factors should be in focus for preventive program toward adolescents of high SES schools.

Ključne besede:uporaba alkohola, slovenski mladostniki, dejavniki tveganja, socialno-ekonomski status šolskega področja, alcohol, youth, alkohol, mladina

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj