izpis_h1_title_alt

Proučevanje vpliva krmnih dodatkov na mikrobe, udeležene pri tvorbi metana v vampu goveda
ID Plečnik, Maša (Avtor), ID Avguštin, Gorazd (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Fanedl, Lijana (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,01 MB)
MD5: 9FE76CCE6ABE7AFF768646AB2EA2676A

Izvleček
Kmetijstvo, tako v Sloveniji kot v svetu, pomembno prispeva k izpustom metana. Metan nastaja v vampu rastlinojedih živali v procesu hidrogenotrofne metanogeneze, ki jo izvajajo metanogene arheje. Te kot substrat za nastanek CH4 izkoriščajo H2 in CO2. V zadnjih desetletjih so raziskovalci objavili rezultate mnogih raziskav s področja metanogeneze in metanogenih arhej, predvsem zaradi emisij CH4 iz prežvekovalcev. Ti namreč prispevajo velik delež vseh globalnih emisij CH4, in tako pomembno prispevajo k učinku tople grede. Metanogeneza in izrigavanje CH4 pa sočasno za žival predstavljata neto izgubo energije, ki jo je žival pridobila s krmo. Poznamo več rodov in vrst vampovih metanogenih arhej, največji delež jih sodi v družino Methanobacteriaceae. Nekatere živijo prosto v vampovem soku, druge v simbiozah z vampovimi praživalmi ali glivami. Obstaja več možnih načinov, s katerimi lahko zaviramo nastajanje CH4 v vampu. Zaviramo lahko bodisi reakcije v katerih kot stranski produkt H2 nastaja, bodisi s pospeševanjem reakcij pri katerih se H2 porablja. To lahko med drugim dosežemo z dodajanjem različnih krmnih dodatkov v krmo, z defaunacijo, z vakcinacijo proti metanogenim arhejam, itd. V praksi, zaenkrat, najbolj učinkovito metanogenezo zavira dodajanje krmnih antibiotikov, ki pa so v EU od leta 2006 prepovedani, zato raziskovalci pospešeno iščejo možne alternative.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:živinoreja, ekologija, metan, krmni dodatki
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2018
PID:20.500.12556/RUL-103504 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:4130440 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:19.09.2018
Število ogledov:1335
Število prenosov:331
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Examining the impact of feed additives on microbes involved in methane production in cattle digestive tract
Izvleček:
Agriculture, both in Slovenia and globally, significantly contributes to methane emissions. Methane is produced in the rumen in a process called hydrogenotrophic methanogenesis, performed by methanogenic archaea. They utilize H2 and CO2 to form CH4. In the last decades, researchers have published many studies focused on methanogenesis and methanogenic archaea, foremost due to CH4 emissions from ruminants. These contribute substantially to global CH4 emission and thus to the greenhouse effect. Furthermore, the methanogenesis and the eructation of the CH4 represent a loss of feed energy for the host animal. Several genera and species of the methanogenic archaea are known. Most of them belong to the family Methanobacteriaceae. Some live freely in the rumen fluid while other participate in symbiosis with rumen protozoa or fungi. Several ways are known for the mitigation of ruminal methane production. These include either inhibition of H2-producing reactions or promotion of H2-utilizing reactions. Both can be achieved by addition of various feed additives to the feed, with defaunation, with vaccination against methanogenic archaea, etc. The most effective way for reducing methanogenesis is the addition of feed antibiotics, which are banned in EU since 2006, however this is the reason for the extensive search for possible alternatives.

Ključne besede:animal breeding, ecology, methane, feed aditives

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj