izpis_h1_title_alt

Analiza prehranske vrednosti sadja, zelenjave in stročnic
ID Cimperman, Ana (Avtor), ID Cigić, Blaž (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,82 MB)
MD5: AAF2B142F542FE1809835054D8D85BB8

Izvleček
V okviru diplomskega dela smo v bazi podatkov o sestavi živil Ministrstva za kmetijstvo Združenih držav Amerike pridobili podatke o vsebnosti makrohranil, izbranih mineralov in vitaminov, ter energijski vrednosti 31 različnih vrst sadja, 40 vrst zelenjave, od tega 10 vrst stročnic. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in izračunali mediano (masa hranila/100 g) za posamezna hranila v sadju in zelenjavi ter mediano deleža priporočenega dnevnega vnosa hranila (% PDV/8400 kJ), ki bi ga zaužili z 8400 kJ sadja, zelenjave oz. stročnic. Analiza podatkov je razkrila odstopanja v vsebnosti hranil med različnimi vrstami sadja, zelenjave oz. stročnic. Ugotovili smo, da je npr. ribez dober vir železa, vitamina C je največ v kiviju, medtem ko ga fige vsebujejo najmanj. Od zelenjave sta artičoka in sveži grah najbolj bogata vira prehranske vlaknine, po vsebnosti kalcija zelo izstopa ohrovt. Špinača, šparglji in por pa so dober vir železa. Stročnice so bogat vir beljakovin. Imajo veliko mineralov (razen Ca), z vitamini C, A in E niso bogate, vsebujejo pa veliko B6 in folata. Zelenjava je v primerjavi s sadjem boljši vir beljakovin, vitaminov in mineralov, ki jih največkrat primanjkuje v sodobni prehrani, sadje pa vsebuje več lipidov in ogljikovih hidratov (predvsem sladkorjev). Delež esencialnih aminokislin v skupnih beljakovinah nekaterih stročnic (še zlasti v soji) je podoben deležem v živilih živalskega izvora.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:sadje, zelenjava, stročnice, prehranska vrednost, kemijska sestava
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:[A. Cimperman]
Leto izida:2018
PID:20.500.12556/RUL-103143 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:641.1:634.1/.7:635.1/.6
COBISS.SI-ID:4947064 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:14.09.2018
Število ogledov:1861
Število prenosov:413
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of the nutritional value of fruit, vegetables and legumes
Izvleček:
In this thesis, we obtained the data of the content of macro nutrients, selected minerals and vitamins and caloric values of 31 different types of fruits, 40 types of vegetables, out of that 10 types of legumes from the United States Department of Agriculture food composition database. We statistically analysed those data and calculated the median of individual nutrients (mass of nutrient/100 g) in fruits and vegetables, and the median of Daily reference intakes of particular nutrient (% DRI/8400 kJ), which would be consumed with 8400 kJ of fruits, vegetables or legumes. Analysis of data revealed large differences in the content of nutrients in different types of fruits, vegetables or legumes. We found that, for example, currant is a good source of iron; content of vitamin C is the highest in kiwi, while it is low in figs. Among vegetables, artichokes and green peas are the richest sources of dietary fibre; kale contains a lot of calcium; spinach, asparagus and leeks are a good sources of iron. Legumes are a rich source of proteins and minerals (except calcium). Although they are not rich in vitamins C, A and E, they contain B6 in folate. Vegetables are a better source of proteins, vitamins and minerals, that are most often limiting in diets, than fruits, but on the other side fruits contain more lipids and carbohydrates (especially sugars). Proportion of essential amino acids in legume proteins (in particular soybean) is similar to those found in proteins of animal origin.

Ključne besede:fruits, vegetables, legumes, nutritional value, chemical composition

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj