izpis_h1_title_alt

Uresničevanje glasbenih projektov v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole : magistrsko delo
ID Peternelj, Polona (Avtor), ID Sicherl-Kafol, Barbara (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/5183 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Z magistrskim delom smo raziskali stanje uresničevanja glasbenih projektov v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole in izpostavili možnosti za dvig kakovosti kulturno-umetnostne vzgoje. V teoretičnem delu smo predstavili pojme, smernice in teoretične osnove v povezavi s kulturno-umetnostno vzgojo, glasbeno vzgojo, projektnim delom in kulturno-umetnostnimi projekti. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo, v katero so vključeni učitelji, ki poučujejo glasbeno umetnost v prvem (1., 2. in 3. razred) ter drugem (4., 5. in 6. razred) vzgojno-izobraževalnem obdobju. Zanimalo nas je, kako pogosto se učitelji poslužujejo izvajanja glasbenih projektov, kaj vse vpliva na pogostost uresničevanja (stopnja izobrazbe, vrsta izobrazbe, dodatna glasbena izobrazba), katere so prednosti in slabosti, ki jih učitelji vidijo pri tem načinu dela. Raziskali smo, kakšni sta kakovost in stopnja povezovanja kulturnih in izobraževalnih ustanov, na koncu pa ugotavljali še, kaj bi po mnenju učiteljev pripomoglo k dvigu kakovosti kulturno-umetnostne vzgoje ter ali imajo na šoli zaposlenega nekoga, ki skrbi za koordinacijo kulturno-umetnostne vzgoje. Rezultati so pokazali, da se je večina učiteljev pri svojem delu že srečala z uresničevanjem glasbenih projektov in da so nekateri v izvedbo vključevali tudi druge kulturne ustanove in umetnike, žal pa kakovostnih partnerstev v okviru kulturno-umetnostne vzgoje še vedno primanjkuje. Učitelji v prihodnje vidijo največje možnosti za dvig kulturno-umetnostne vzgoje v vključevanju umetnikov v šolsko delo, večjem številu ur glasbene umetnosti in dodatnemu izobraževanju, žal pa še vedno pripisujejo manjšo vlogo povezovanju šol s partnerskimi institucijami in vključevanju koordinatorjev za kulturno-umetnostno vzgojo. Izsledki kažejo, da so vsi omenjeni vidiki izjemno pomembni za kakovostno uresničevanje glasbenih projektov v okviru kulturno-umetnostne vzgoje, zato bi jim učitelji morali namenjati več pozornosti.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:kulturno-umetnostna vzgoja, glasbena umetnost, projektno učno delo, glasbeni projekt
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik:[P. Peternelj]
Leto izida:2018
Št. strani:69 str.
PID:20.500.12556/RUL-102191 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:78:373.3(043.2)
COBISS.SI-ID:12068681 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:31.08.2018
Število ogledov:1436
Število prenosov:149
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Realization of musical projects in the first and second educational triads of primary school
Izvleček:
This thesis looks into the current situation of actualization of musical projects in the first and second educational triads of primary school and tries to outline some options for improving the quality of cultural and artistic education. The theoretical part introduces some notions, guidelines and theoretical basis in connection with cultural and artistic education, musical education, research projects and cultural-artistic projects. The empirical part includes a research conducted among the teachers of music in the first (1st, 2nd and 3rd grade) and second (4th, 5th and 6th grade) educational triads. We wanted to determine how often the teachers carry out music projects with their pupils and which are the components that influence the frequency of realisation of such projects (level of education, type and course of education, additional musical education), the advantages and disadvantages that the teachers see in this type of teaching. Furthermore the thesis looks into the quality and the level of cooperation between the cultural and educational establishments and in the end we try to indicate what would, in teachers' opinions, improve the quality of the cultural and artistic education. We have also checked in how many of the institutions included in the research there is a person that coordinates the cultural and artistic education. The results of the research have shown that most of the teachers we asked have been involved in musical projects and that some of them have included other cultural institutions and artists in their work. Unfortunately, cooperation and partnerships in such education are still too limited and not frequent enough. The options of improving the quality of cultural and artistic education are seen mainly in including other artists, raising the number of the lessons of music in schools and in additional education of the teachers. Unfortunately the cooperation with the related institutions and including the coordinators of the cultural and artistic education still aren't seen as very important. However, the research shows that all the aspects are extremely important for the quality of the music projects and should therefore be given more attention.

Ključne besede:music, primary education, glasba, osnovnošolski pouk

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj