Patogena kvasovka Candida glabrata je drugi najpogostejši vzrok kandidemij in drugih oblik invazivnih kandidoz. Ima prirojeno visoko toleranco do antimikotikov in pogosto do njih razvije odpornost. Za spopadanje s tem problemom je razumevanje mehanizmov odpornosti ključnega pomena. Mehanizmi virulence kvasovke C. glabrata se razlikujejo od glavne predstavnice patogenih kvasovk Candida albicans. C. glabrata je namreč bližnji sorodnik s pivsko kvasovko Saccharomyces cerevisiae, z njo si deli mnogo homolognih genov, vendar ti lahko nastopajo z malenkost spremenjeno funkcijo in načinom regulacije. Ena od strategij za borbo proti odpornosti je uporaba kombinirane terapije. Kombinacije zdravil so pogost pojav v kliničnem okolju, vendar se običajno vpliv njihovih interakcije preučuje zgolj za gostitelja. Kakšen učinek imajo te interakcije na patogene, pa je velikokrat spregledano. Na tej podlagi smo testirali učinek različnih kombinacij imunosupresivov in antimikotikov na klinične izolate kvasovk C. glabrata in S. cerevisiae. Potrdili smo sinergijo med kalcinurinskimi inhibitorji (ciklosporin A in Fk506) in antimikotiki (amfotericin B, flukonazol in itrakonazol). Poleg tega smo odkrili nov, klinično relevanten supresivni antagonizem, kjer inhibitor biosinteze purinov mikofenolna kislina (MPA) zmanjša učinkovitost azolov, in raziskali mehanizem, zakaj do tega pride. MPA zmanjša učinek azolov skozi širok stresni odziv s povečanjem aktivnost izlivnih črpalk, kar zmanjša biološko uporabnost azolov. Aktivacija črpalk s strani MPA pride kot odziv celice na šibke lipofilne kisline in z aktivacijo kaskad stresnih odzivov Hog1 (osmotski/oksidativni stres) ter Pkc1 (ohranitev integritete celične stene), verjetno reguliranih skozi disfunkcionalne mitohondrije. Pri tem sodelujejo geni HSP12, SSA3, RCK2, ROX1 in YPK1. Rezultati kažejo v smer, da je serin/treonin protein kinaza Ypk1 integralni regulator za odziv na različna zdravila in morebitna povezava med signalizacijo disfunkcionalnih mitohondrijev in jedra skozi zaznavanje sfingolipidne homeostaze in posledične aktivacije Pkc1 odziva za ohranitev integritete celične stene in odziva na zdravila. Za potrditev tega modela so potrebne še dodatne raziskave. Ypk1 tako predstavlja obetavno tarčo za razvoj novih zdravil/terapij, saj njena delecija močno poveča občutljivost tako na flukonazol kot tudi na MPA in pri tem odstrani supresivno antagonistično interakcijo med zdravili. Odkrili oz. potrdili smo 28 genskih delecij, ki signifikantno spremenijo občutljivost kvasovke C. glabrata na flukonazol, 26 delecij za MPA in 17 za kombinacijo obeh zdravil. Vsi te geni predstavljajo potencial za nadaljnji razvoj zdravil.
|