Metafora in metonimija sta retorični figuri, prisotni v raznolikih besedilih. Če smo pozorni, ju lahko najdemo tudi v kuharskih receptih za peciva. Pravzaprav sta zelo pogosti prav v imenih peciv. Ta so večkrat dodeljena po obliki nečesa drugega, na primer živali, rastline, stvari. V tem primeru je prisotna metafora, saj gre za podobnost peciva in živali, rastline, stvari, po kateri je pecivo dobilo ime. Druga figura, metonimija, nastopi, ko pecivo dobi na primer ime po prvem gastronomu, ki je pecivo pripravil, ali po osebi, kateri je bilo pecivo prvič postreženo. Nekatere takšne figure uporablja večje število ljudi in so v nekem obdobju prišle v splošne slovarje. Takšne figure so leksikalizirane in so za področje semantike še posebno zanimive. Druge figure pa niso tako razširjene in niso del splošne rabe. Imenujemo jih svobodne metafore in svobodne metonimije.
|