Napake, tako ustne kot pisne, katerim se je skozi zgodovino pripisoval različen pomen, so sestavni del učenja tujih jezikov. Ključni dejavnik, ki pripomore k temu, da bi učenci napredovali in se iz napak česa naučili, je njihovo ustrezno popravljanje oziroma podajanje ustrezne korektivne povratne informacije. Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje ustnih napak in njihovega popravljanja pri pouku italijanščine kot tujega jezika ter skuša spodbuditi razmislek o lastni praksi pri tistih, ki delujejo na področju poučevanja tujih jezikov. Teoretični del je zasnovan na zgodovinskem pregledu obravnavanja napak v okviru različnih (gloto)didaktičnih pristopov ter predstavitvi pojma 'vmesnega jezika' (ang. interlanguage), razumevanje katerega je nepogrešljivo za analizo ustnih napak, ki poleg natančnejše obravnave popravljanja napak predstavlja jedro teoretičnega dela. Ključni element popravljanja je ustrezna korektivna povratna informacija, ki jo v največji meri podajajo učitelji, pa tudi drugi učenci v razredu. Pomemben vidik, na katerega ne smemo pozabiti, so reakcije učencev, s katerimi - v kolikor so prisotne - sporočajo, ali so korektivno povratno informacijo razumeli in sprejeli ter z njeno pomočjo napako uspešno prepoznali in/ali popravili. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati empirične analize, ki je bila izvedena na podlagi podatkov, pridobljenih v sklopu 12 zaporednih opazovanih ur pri dveh učiteljih (učitelju začetniku in učitelju z dolgoletnimi izkušnjami v poučevanju), in sicer v prvih in tretjih letnikih splošne gimnazije, kjer so se učenci učili italijanščino kot drugi tuji jezik. V vsakem letniku so bile opazovane 3 zaporedne ure z namenom, da bi lahko sledili kontinuiteti obravnavanja učne snovi ter tako poskušali bolje razumeti pojav določenega tipa ustne napake ter odzive učiteljev nanje. Kljub nekaterim omejitvam raziskava nazorno in jasno oriše morebitne situacije v praksi na tem področju, ki temeljijo na interakciji med učenci in učitelji, ter lahko tako nedvomno služi kot vzvod za nadaljnji razmislek, učiteljem pa tudi za evalvacijo lastne prakse ter morebitno dodatno izobraževanje na tem področju.
|