161. Nadomestni habitati v krajinskem načrtovanju na primeru vplivnega območja Brežice in MokriceKatja Novak, 2014, magistrsko delo Ključne besede: nadomestni habitat, vrednotenje, varstvo narave, varstvo okolja, krajina, oblikovana krajina, krajinsko načrtovanje, naravovarstvena območja, hidroelektrarne, Brežice, Mokrice, rekreacijsko-izobraževalne poti Celotno besedilo (datoteka, 32,94 MB) |
162. Predlogi ohranitve drevoreda Napoleonovih lip v LogatcuEva Gorenc, 2013, diplomsko delo Ključne besede: okrasne rastline, drevoredi, lipa, obcestna krajina, drevesa, Logatec, krajinska arhitektura, dediščina Celotno besedilo (datoteka, 5,54 MB) |
163. Preoblikovanje razvrednotene krajine v vrtno mesto na primeru širitve Maribora proti PragerskemBarbara Dobič, 2013, diplomsko delo Ključne besede: mesta, vrtna mesta, krajina, razvrednotena krajina, Dravsko polje, naselja, krajinski urbanizem, degradacija okolja, zelene površine, krajinsko oblikovanje, programska umestitev dejavnosti Celotno besedilo (datoteka, 40,40 MB) |
164. Vključevanje krajinskih značilnosti pri oblikovanju golfskih igrišč v SlovenijiMeta Božič, 2011, diplomsko delo Ključne besede: krajinska arhitektura, krajina, krajinske značilnosti, rekreacijska območja, golf, golfska igrišča, Slovenija Celotno besedilo (datoteka, 43,78 MB) |
|
166. Zeleni sistem mesta Maribor s poudarkom na vzpostavitvi javnih zelenih površin v novem delu južno od DraveMarko Klemenčič, 2011, diplomsko delo Ključne besede: krajinska arhitektura, mestna krajina, odprti prostor, zelene površine, zeleni sistem mesta, Maribor, stanovanjska krajina, parki, vrtovi, rekreacija na prostem, gozdovi, pokopališča, vrtički Celotno besedilo (datoteka, 34,30 MB) |
167. Krajina kot dejavnik usmerjanja poselitve na KrasuLara Melon, 2016, magistrsko delo Ključne besede: krajina, dejavnik usmerjanja, poselitev, tradicionalna poselitev, poselitvene strukture, razpršena gradnja, prostorska analiza, kraški prostor, Kras, vasi, Križ, Ponikve, Pliskovica Celotno besedilo (datoteka, 22,11 MB) |
|
|
170. Strokovna izhodišča za upravljanje rjavega medveda (Ursus arctos) v SlovenijiKlemen Jerina, Aleksandra Majić Skrbinšek, Matija Stergar, Matej Bartol, Boštjan Pokorny, Tomaž Skrbinšek, Tomaž Berce, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: rjavi medved, Slovenija, populacijska dinamika, konflikti s človekom, antropogena krajina, družbena nosilna zmogljivost, izredni odstrel, krmljenje, zaščitni ukrepi, alternative odstrelu zavarovane vrste, habitatna direktiva, načrtovanje upravljanja Celotno besedilo (datoteka, 4,19 MB) |