141. Gojenje češenj (Prunus avium L.) sort 'Kordia' in 'Regina' na dveh podlagah v Beli krajiniMojca Ramuta, 2011, diplomsko delo Ključne besede: sadjarstvo, češnja, Prunus avium, Kordia, Regina, Gisela 5, sejanec češnje, podlage, pridelek, Bela krajina, fruit-culture, sweet cherries, Prunus avium, Kordia, Regina, Gisela 5, seedlings, rootstocks, yields, Bela krajina Celotno besedilo (datoteka, 2,44 MB) |
142. Tržna analiza vinogradništva na območju Bele krajineKristina Nemanič, 2007, diplomsko delo Ključne besede: vinogradništvo, grozdje, vino, sorte, trženje, tržne analize, promocija, intervjuji, ankete, Bela krajina Celotno besedilo (datoteka, 588,36 KB) |
143. Učinkovitost dveh tipov vab za masovno lovljenje odraslih osebkov poljskega majskega hrošča (Melolontha melolontha L., Coleoptera, Scarabaeidae)Jana Čuk, 2016, magistrsko delo Ključne besede: poljski majski hrošč, Melolontha melolontha, sezonska dinamika, masovno lovljenje, odrasli osebki, svetlobne vabe, vabe s kemičnimi atraktanti, bela svetloba, zelena svetloba, alkoholi, feromoni, ester Celotno besedilo (datoteka, 3,43 MB) |
144. Interakcije kapusovih bolhačev (Phyllotreta spp.) in kapusovih stenic (Eurydema spp.) z zeljem in izbranimi privabilnimi posevkiTanja Bohinc, 2013, doktorska disertacija Ključne besede: škodljive žuželke, kapusovi bolhači, Phyllotreta spp., kapusove stenice, Eurydema spp., interakcije, zelje, poljski poskusi, rastlinske poškodbe, privabilni posevki, krmna ogrščica, bela gorjušica, oljna redkev, glukozinolati, naravna odpornost, mešani posevki, okoljski dejavniki Celotno besedilo (datoteka, 5,58 MB) |
|
146. Razvoj zaviralcev prebavnih glikozidaz in dipeptidil-peptidaze 4Irena Roškar, 2017, doktorska disertacija Ključne besede: alfa-glukozidaza, alfa-amilaza, dipeptil-peptidaza 4, inhibitorji, bakteriofagni prikaz, peptidi, fenolne spojine, izvleček lesa, izvleček lubja, bela jelka, Abies alba, lignani, diabetes, disertacije Celotno besedilo (datoteka, 1,99 MB) |
147. Antioksidativni potencial drožiJasna Lužar, 2017, magistrsko delo Ključne besede: vino, bela vina, laški rizling, sauvignon, vinske droži, zorenje vina na drožeh, fenolne spojine, antioksidanti, antioksidativni potencial Celotno besedilo (datoteka, 1,47 MB) |
148. Vsebnosti in pomen žveplovega dioksida v vinuUrška Žnidaršič, 2016, magistrsko delo Ključne besede: vino, žveplov dioksid, antioksidanti, protimikrobne snovi, molekularna oblika, bela vina, rdeča vina, rdečkasta vina, vina PTP, fizikalno-kemijski parametri Celotno besedilo (datoteka, 1,28 MB) |
149. Pojavljanje mikotoksinov zearalenon in deoksinivalenol na zrnju pšenice (Triticum aestivum L.) v odvisnosti od okoljskih dejavnikovLena Tajnšek, 2015, doktorska disertacija Ključne besede: mikotoksini, zearalenon, deoksinivalenol, plesni, Fusarium ssp, fuzarioze, pšenica, Triticum aestivum L., Reska, Savinja, bela moka, črna moka, podnebni vplivi, pridelovalni postopki, gnojenje z dušikom Celotno besedilo (datoteka, 2,29 MB) |
150. Vpliv maceracije na aromatične značilnosti primorskih belih vinDejan Bavčar, 2011, doktorska disertacija Ključne besede: vino, bela vina, postopki vinifikacije, maceracija drozge, dodatek jagod, zamrzovanje grozdja, zamrzovanje drozge, malvazija, rebula, zelen, aromatične spojine, fenolne spojine, kemijska sestava, senzorične lastnosti, doktorati Celotno besedilo (datoteka, 1,23 MB) |