izpis_h1_title_alt

Varovanje arheoloških najdišč in situ s prekrivanjem : diplomska naloga
Avsenik, Lidija (Avtor), Logar, Janko (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, Bosiljkov, Vlatko (Komentor), Cerovšek, Tomo (Član komisije za zagovor), Kryžanowski, Andrej (Član komisije za zagovor), Schnabl, Simon (Član komisije za zagovor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://drugg.fgg.uni-lj.si/3736/ Novo okno
.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (5,24 MB)

Izvleček
V diplomski nalogi sem preverjala vpliv prekrivanja kot način varovanja in situ na arheološke najdbe. Pri mnogih novogradnjah, še posebej pri gradnji prometnic, se je odkrilo veliko arheoloških najdišč. Njihovo ohranjanje je pomembno in po navodilih stroke je najbolj primeren način ohranjanje in situ. Ena izmed možnosti je prekrivanje, ki sem ga obravnavala v diplomskem delu. Z numeričnimi simulacijami sem izračunala deformacije, ki nastanejo v različnih temeljnih tleh in pod različno visokimi zaščitnimi sloji. Izračunala sem deformacije v glinenih in peščenih tleh, ki predstavljata dve zelo različni vrsti temeljnih tal, ki jih lahko najdemo v Sloveniji. Kot obtežbo sem upoštevala lastno težo nasipa, obtežbo minihidravličnega bagra, ki ga uporabljamo med gradnjo nasipa in obtežbo tovornjaka, ki ga upoštevam na že zgrajenem nasipu kot možno obliko kasnejše rabe. Z ukrepi, kot so: uporaba različnega nasipnega materiala in uporaba geosintetikov sem skušala zmanjšati deformacije, ki nastanejo, in tako zmanjšati možnosti poškodb arheoloških najdb. S primerjavo nastalih deformacij v temeljnih tleh sem določila višino, pri kateri bodo morebitne arheološke najdbe optimalno zaščitene pred poškodbami zaradi zaščitnega ukrepa. Predpostavila sem, da se bodo najdbe deformirale enako kot zemljina, v kateri se nahajajo. Na koncu diplomske naloge sem zapisala mejne vrednosti deformacij, ki jih materiali, ki sestavljajo artefakte, lahko prenesejo, ne da bi se poškodovali. Kot mejne deformacije sem določila elastične deformacije, saj so plastične že nepovratne, čemur pa se moramo izogniti.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:gradbeništvo, diplomska dela, UNI, varovanje in situ, arheološka nahajališča, prekrivanje, deformacije, zaščitni sloj, nasipni material, geosintetik, slv
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Leto izida:2012
Založnik:[L. Avsenik]
Št. strani:XIV, 152 str.
Kraj:Ljubljana
UDK:624.131:902.2:004.056.5(043.2)
COBISS.SI-ID:5794657 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:386
Število prenosov:113
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na: Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Protection of Archaeological Sites by Intentional Burial
Izvleček:
In my thesis I examined the effects of intentional site burial on archaeological sites as a mean of in situ protection. A significant number of archaeological sites has been found during the construction of new buildings and especially the construction of roads. Their conservation is important. Experts suggest that the most appropriate manner is in situ protection. One option is intentional site burial, which I discussed in the thesis. Using the finite element method, I calculated deformations that occur in different types of soil because of embankment, which is used for protection of archaeological sites. I calculated deformations in clay and sand, which represent two very different types of foundation soil that can be found in Slovenia. For the weight-load I took into account the embankment's own weight, the weight of the hydraulic excavator, which was used during the construction, and the weight of the truck which might be used after the archaeological site is cleared. I tried to reduce deformations with various measures, such as using different fill materials and the use of geosynthetics, in order to reduce the potential damage to archaeological sites. After the calculations, I determined the optimal height of embankment by comparison of deformation so that the potential archaeological sites would be perfectly protected from damage. I presumed that archaeological founds deform to the same extent as the surrounding soil. At the end of thesis I listed limit values that materials found in archaeological sites can withstand without damaging. For the limit values I used elastic deformations because plastic deformations are already irreversible, which is precisely what we must avoid.

Ključne besede:graduation thesis, civil engineering, preserving in situ, archaeological sites, intentional site burial, deformations, embankment, fill materials, geosynthetics

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj