Prispevek proučuje distribucijo vezniških in predložnih primerniških zgradb v slovenščini. Prve uvaja veznik kot, druge predlog od. Primerniške zgradbe so razporejene v naslednje kategorije: (i) količinske in kakovostne; (ii) glede na skladenjsko okolje primerniškega morfema; (iii) glede na skladenjsko okolje družabnika , t.j. stavčnega člena, ki ustreza izraženemu delu primerniškega dopolnila. Proučevana skladenjska okolja so osebek, tožilniški predmet, dajalniški predmet, predložni predmet, prislovno določilo kraja, prislovno določilo časa, prislov in stavčni predikat. Primerjava vezniških in predložnih primerniških zgradb pokaže, da je distribucija slednjih bolj omejena in od govorca do govorca bolj variira. Vezniške primerniške zgradbe so sprejemljive v skoraj vseh kombinacijah zgoraj omenjenih parametrov. Izjema so kakovostne primerniške zgradbe s prislovnim ali predikatnim družabnikom ter kakovostne primerniške zgradbe, pri katerih je primerniški morfem del družabnika. Edina absolutna zahteva do predložnih primerniških zgradb je, da je družabnik osebek ali premi predmet; vse ostale posplošitve o distribuciji so zgolj težnje.
|