Breznik se je z razčlenitvijo besednega reda dotaknil jezika v njegovi celoviti pojavnosti in površinsko podobo jezika glede na funkcije povezal z dejanskostjo (predmetnostjo) pa tudi z ustreznim razumevanjem te dejanskosti. Pri besednem redu je ločil neprosto (danes stalno) in prosto stavo. V razpravigovorimo o drugi, torej prosti stavi, v okviru katere je stavek tisti,ki določa besedam obliko in hkrati temeljna prvina višje besedilne enote- govornega odstavka. Prosta stava besed se po Brezniku veže na vsakokratni pomen stavka, ki je člen govornega odstavka. Breznikov pojem govornega ostavka kot (višje) besedilne enote z referenčnim pomenom je primerljiv s stavčnopovedno sekvenco pri van Dijku. Referenčna vloga jezika je torej tista, ki prek pomenske podstave (propozicije) - povezuje jezikovni izraz z vsakokratnim svetom, ki je predmet ubesedovanja. V članku želimo poudariti, da se je Breznik s tem približal sodobni besediloslovni teoriji van Dijka, ki določa referenčni pomen kot posledico razmerja (reference) med jezikovnim izrazom (prek propozicije) in predmetnostjo (dejanskostjo).
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Ključne besede: | slovenščina, skladnja, besedni red, besediloslovje, primerjalne študije, Breznik, Anton: Besedni red v govoru, Dijk, Teun A. van: Text and context |
|---|
| Vrsta gradiva: | Delo ni kategorizirano (r6) |
|---|
| Tipologija: | 1.01 - Izvirni znanstveni članek |
|---|
| Organizacija: | FF - Filozofska fakulteta |
|---|
| Leto izida: | 1998 |
|---|
| Založnik: | Slavistično društvo Slovenije |
|---|
| Št. strani: | str. 269-286 |
|---|
| Številčenje: | Let. 43, št. 6 |
|---|
| UDK: | 81'367:81'42 |
|---|
| ISSN pri članku: | 0021-6933 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 6648674  |
|---|
| Število ogledov: | 857 |
|---|
| Število prenosov: | 174 |
|---|
| Metapodatki: |     |
|---|
| |
| Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
|
:
|
|
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
|
|
