izpis_h1_title_alt

Analogije med poezijo S. Kosovela in C. Rebore oziroma ali obstaja italijanski ekspresionizem?
Betocchi, Darja (Avtor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXFHJTB Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Na vprašanje, ali obstaja italijanski ekspresionizem, sodobna italijanska literarna kritika odgovarja pritrdilno, saj pripisuje delom mladih literatov, ki so začeli objavljati v florentinski reviji La voce (1908-1914, 1914-1916) in so zato znani pod imenom "i vociani", izrazite ekspresionistične slogovne in tematske značilnosti. Kritika Segre in Martignoni (Testi nella storia 4, La letteratura italiana dalle Origini al Novecento, 2001) trdita celo, da so "najboljši "vociani" predstavljali resnično literarno avantgardo predvojnega obdobja". Navedena ocena zveni tendenciozno in je verjetno ideološko pogojena; po drugi strani pa se poraja vprašanje, ali ni morda nekoliko preveč radikalna tudi trditev, da "italijanska literatura nima nobene tekstualne baze, da bi jo lahko označili za ekspresionistièno" (Lado Kralj, Ekspresionizem, 1986). V svojem referatu skušam načeti vprasanje o upravičenosti oz. neupravičenosti zgoraj navedenih ocen o obstoju italijanskega ekspresionizma. Kot eksemplaričen primer (domnevnega) italijanskega ekspresionizma navajam enega izmed najbolj uglednih in tipičnih "vocianov", milanskega pesnika Clementeja Reboro (1885-1957). Pisma in pesmi, ki jih je napisal do leta 1926 oz. 1927, sem analizirala in jih primerjala s Kosovelovim opusom. Vodilo moje komparativne analize je bilo seveda iskanje skupnih in sorodnih ekspresionističnih prvin. Zaradi potrebe po sintezi sem svojo primerjalno analizo z vsebinskega vidika omejila na tri tematske sklope,ki so najbolj značilni za literarni ekspresionizem, in sicer: prvič, zavest o krizi in polemika proti sodobni civilizaciji; drugič, občutek osamljenosti in samote, bivanjskega nesmisla, odtujenosti, notranje disharmonije in razklanosti, izgube identitete, skratka, t.i. "disociacije subjekta"; tretjič, reakcije na zgoraj navedeno počutje, se pravi po eni strani poveličevanje preroške funkcije pesnika in odrešilne vloge poezije, po drugi strani pa oznanjevanje zatona sodobne civilizacije in rojstva novega sveta ter novega človeka. Rezultati analize so pokazali, da so v Reborovi poeziji prisotne vse zgoraj navedene tematike in motivi: včasih je podobnost s Kosovelovimi pesmimi celo presenetljiva (npr. motiv katastrofalne povodnji in rojstva novega sveta). Slogovna analiza pa še dodatno krepi tezo o Reborovem ekspresionizmu. Kaže pa, da Rebora - kot tudi drugi "vociani" - (nasprotno od Kosovela) ni poznal nemškega ekspresionizma. Poleg tega pa sta se literarna izkušnja "vocianov" in pojav nemškega ekspresionizma razvila istočasno, kar glede na slabo obveščenost italijanskih književnikov o nemški sodobni literaturi še dodatno izključuje možnost kakršnega koli vpliva nemškega ekspresionizma na "vociane". Na začetno vprašanje lahko torej verjetno odgovorimo na sledeči način: o ekspresionizmu kot pravem literarnem gibanju v Italiji ni mogoče govoriti; mogoče pa je govoriti o močni prisotnosti ekspresionističnih prvin pri posameznih avtorjih. Njihove včasih presenetljive analogije z nemškim oz. slovenskim ekspresionizmom izvirajo iz skupne zaznave kulturno-zgodovinske krize tedanje zahodne civilizacije.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:slovenska poezija, italijanska poezija, Reboro, Clemente, ekspresionizem, literarni vplivi
Vrsta gradiva:Delo ni kategorizirano (r6)
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2005
Založnik:Slovensko društvo za primerjalno književnost
Št. strani:Str. 115-125, 251-261
Številčenje:28, posebna
UDK:821.131.1.09-1 Reboro C.:821.163.6.09-1 Kosovel S.
ISSN pri članku:0351-1189
COBISS.SI-ID:30129506 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:324
Število prenosov:47
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Gradivo je del zbornika

Naslov:Kosovelova poetika
COBISS.SI-ID:29804898 Povezava se odpre v novem oknu

Gradivo je del revije

Naslov:Primerjalna književnost
Skrajšan naslov:Primer. književ.
Založnik:Slovensko društvo za primerjalno književnost
ISSN:0351-1189
COBISS.SI-ID:8744704 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analogies between S. Kosovel and C. Rebora, or: is there such a thing as Italian expressionism?
Izvleček:
According to contemporary Italian literary criticism, examples of both futurism and expressionism can be found in Italian literature. Segre and Martignoni detect explicit expressionist characteristics of style and theme in the work of the so-called "poeti vociani", who were first published in the Florentine review La voce (1908-1914, 1914-1916). In fact, they go as far as to say that "the best 'vociani' represented the true literary avant-garde of the pre-WWI period (Testi nella storia 4, La letteratura italiana dalle Origini al Novecento, 2001)." Their opinion seems rather tendentious, if not ideologically biased, but one can equally question the somewhat radical thesis of Kralj which claims a total absence of expressionistic texts in Italian literature (Lado Kralj, Ekspresionizem, 1986). A close analysis of the poems and letters of C. Rebora (1885-1957), one of the most eminent "poeti vociani", puts such propositions about the existence of Italian expressionism to the test. Comparing Rebora's opus (up to 1926/27) with the opus of S. Kosovel, I searched for any shared expressionist elements, taking the three major expressionist themes as guideline clusters for my analysis: - an awareness of crisis and a revolt against modern civilizationč - feelings of loneliness, solitude, existential meaninglessness, alienation, inner disharmony, loss of identity, in other words - "dissociation of the subject". - responses to these feelings: either glorifying the poet's prophetic function and praising the soteriological role of poetry, or prophesying the demise of European civilization, and announcing the birth of a new world and new human. Rebora's poetry deals with all these themes, revealing, at times, a striking similarity with certain motifs in the poetry of Srečko Kosovel. Despite the fact that a stylistic analysis also confirms the thesis about Rebora's expressionism, there is insufficient evidence to show that Rebora - along with other "vociani" poets - was familiar with German expressionism. This, on the contrary, cannot be said of Kosovel. The lack of influence of German expressionists on the Italian "vociani" may be explained first by the simultaneous appearance of the "vociani" poets and the German expressionists on the literary scene; and second, by scant know-ledge of contemporary German literature among Italian writers at the time. Any possibility of German literature influencing the "vociani" poets should thus be excluded. To conclude: expressionism as a literary movement proper did not exist in Italy. There were, however, decidedly expressionist elements in the work of certain authors. The surprising analogies observed between German and Slovenian expressionism can, on the other hand, be explained by a general awareness of the cultural-historical crisis of Western civilization of the time.

Ključne besede:Slovene poetry, Italian poetry, expressionism, Reboro, Clemente, literary influences

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj