Da bi raziskali, kateri aspekti sodobne človeške variacije kromosoma Y v Evropi so značilni za primarno kolonizacijo, pozno glacialno širitev iz refugijev, neolitske širitve in bolj recentne dogodke v genskem zapisu, smo analizirali haploskupine I. Analize kromosoma Y haploskupine I, so pokazale sub-klade z jasnimi geografskimi porazdelitvami. Subklad I1a označuje Hg I v Skandinaviji, s hitrim pojemanjem v smeri proti Vzhodnoevropski ravnici in obrobju Atlantika. Mikrosatelitska raznolikost je pokazala, da je bil Iberijski polotok/južna Francija verjetni refugij in izvorno področje, iz katerega sta se razširila oba sub-klada I1a in manj pogosti I1c. I1b* se razteza od vzhodnega Jadrana do vzhodne Evrope in opazno pojema v smeri proti južnemu Balkanu ter strmo upade v smeri proti severni Italiji. Ta klad se je verjetno razširil po zadnjem glacialnem maksimumu iz domovine na Balkanu ali v vzhodni Evropi. I1b2 najverjetneje izhaja iz južne Francije/Iberije in kaže post-glacialno širitev in človekovo kolonizacijo Sardinije pred okoli 9000 leti.
|
