Uvod: Prispevek razpravlja o spolnih razlikah v prisotnosti simptomov depresivnosti v Sloveniji in njihovi povezanosti s temeljnimi socialnodemografskimi dejavniki, predvsem z izobrazbo. Metode: Analiza temelji na anketnih podatkih Evropske družboslovne raziskave iz leta 2006. Vzorec sestavlja 1.282 anketirancev, starih od 18 do 75 let. Ocena stopnje depresivnosti temelji na skrajšani lestvici CES-D 8. Neodvisne spremenljivke so: spol, starost, dosežena izobrazba, dohodek, zaposlitveni in zakonski status ter prisotnost otroka do 12 let v gospodinjstvu. S primerjavo povprečij stopnje simptomov depresivnosti in regresijskimi analizami prispevek prikaže razlike v stopnji depresivnosti in dejavnikih vpliva nanjo glede na spol. Rezultati: Izobrazba prispeva k nižji stopnji depresivnosti pri obeh spolih, vendar je njen vpliv izrazito močnejši med ženskami. Čim nižja je izobrazba, tem večje so razlike v stopnji depresivnosti med spoloma v škodo žensk. Ta trend se obrne pri najvišji izobrazbi, kjer je stopnja depresivnosti pri moških višja kot pri ženskah. Preostali socialnodemografski dejavniki različno vplivajo na stopnjo depresivnosti glede na spol. Vplivi starosti, dela v gospodinjstvu, ovdovelosti in nevključenosti v partnersko zvezo na stopnjo depresivnosti so značilni le za moške. Nasprotno je le pri ženskah mogoče zaznati statistično značilen vpliv nezmožnosti za delo na stopnjo depresivnosti.
|