Okoljski estrogen, bisfenol A (BPA), in njegovi strukturni analogi so v velikimeri prisotni v našem okolju. Ker njihova proizvodnja in uporaba naraščata, je vse pomembneje ovrednotiti njihovo toksičnost zaradi izpostavljenosti ljudem. Z Amesovim in kometnim testom smo ovrednotili mutagenost in genotoksičnost osmih strukturnih analogov BPA (BPF, BPAF, BPZ, BPS, DMBPA, DMBPS, BP-1 in BP-2). Nobeden od testiranih bisfenolov (0.004, 0.02, 0.1 in 0.5 mg/ploščo) ni izkazoval mutagenega delovanja na sevih TA98 in TA100 Salmonelle tryhimurium v prisotnosti in odsotnosti metabolne aktivacije (z Aroklorom 1254 inducirani encimi podganjih jeter). Potencialno genotoksičnost pa smo določali s kometnim testom na celični liniji humanega hepatoma(HepG2) pri necitotoksičnih koncentracijah (0.1 - 10 ŽM) po 4- in 24-urni izpostavljenosti. BPA in njegov analog BPS sta pri kometnem testu povzročila poškodbe samo po 24-urni izpostavljenosti, medtem ko so analogi DMBPS, BP-1 in BP-2 povzročili prehodne poškodbe DNA (samo po 4-urni izpostavljenosti). BPF, BPAF, BPZ in DMBPA niso povzročili poškodb DNA pri izbranih eksperimentalnih pogojih.
|