izpis_h1_title_alt

Pomladitvena ekologija drugotnih visokogorskih smrekovih gozdov v Jelendolu
Rozman, Elizabeta (Avtor), Diaci, Jurij (Avtor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://eprints.gozdis.si/177/1/zbgl%2D85%2D3.pdf Novo okno

Izvleček
Pomlajevanje visokogorskih smrekovih gozdov v Jelendolu je oteženo zaradi spleta dejavnikov. Jeseni leta 2003 smo v veliki vrzeli, malih vrzelih in pod sklenjenim sestojem na mreži 5 x 5 m postavili skupaj 227 ploskvic velikosti 1,5 x 1,5 m z namenom ugotoviti splošne pomladitvene razmere in glavne zaviralne dejavnike pomlajevanja. Na ploskvicah smo zbrali podatke o ekološkihrazmerah (relief, lega, nagib, globina tal, sestava površja, direktnoin difuzno sončno sevanje), vrsti in pokrovnosti pritalne vegetacije ter vrstah, gostoti, višinah in priraščanju mladja. Asimetrija v osvetljenostije vidna tako v smeri N-S kot E-W. Glede na porazdelitev direktnein difuzne svetlobe smo ploskvice razdelili na štiri skupine. Smreka je dobro pomlajena (28.605 na ha), zlasti izrazit je rob velike vrzeli, vendargostota mladja ni značilno odvisna od svetlobe. Nasprotno pa pomanjkanjesvetlobe onemogoča nadaljnji razvoj v sestoju in v malih vrzelih. Rezultati so pokazali, da svetlobne razmere na 1.500 m n.v. niso edini dejavnik, ki vpliva na uspešnost pomlajevanja. Velik pomen imajo še zlasti lesni ostanki, medtem ko je vpliv zeliščne plasti (prevladujeta Festuca altissima All. in Calamagrostis arundinacea (L.) Roth.) in globine tal negativen. Največji problem je še vedno objedanje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:visokogorski gozdovi, smrekovi gozdovi, pomlajevanje, ekološki dejavniki, sončno sevanje, vrzeli, Jeledol
Vrsta gradiva:Znanstveno delo (r2)
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2008
Št. strani:str. [27]-38
Številčenje:Št. 85
UDK:630*23:630*46(497.4 Jelendol)(045)=163.6
ISSN pri članku:0351-3114
COBISS.SI-ID:2283686 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:367
Število prenosov:193
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na: Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Zbornik gozdarstva in lesarstva
Skrajšan naslov:Zb. gozd. lesar.
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:0351-3114
COBISS.SI-ID:6206978 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Neznan jezik
Izvleček:
Natural regeneration of altimontane spruce forests at Jelendol is retarded dueto many factors. In autumn 2003, gaps of different size and parts of the surrounding stand were covered with a 5 x 5 grid m to define sampling plots. Atotal of 227 plots with 1,5 x 1,5 m in size were installed to analyse generalregeneration conditions and inhibitors. The following ecological parameters were estimated on each plot: micro relief, inclination, soil depth,ground cover, direct and diffuse solar radiation. Woody regeneration (density, height, height increment) and ground vegetation were recorded at each plot. Considering that N-S and E-W radiation asymmetry was explicit, the distribution of direct and diffuse radiation was divided into four groups among the plots. Spruce regeneration (28.,605 per ha) was mainly found at the edge of the large gap, though total regeneration density and radiation were not correlated. However, in both the stand and the small gaps, the lack of radiation hindered further development. This study showed that light conditions were not the only factors affecting the regeneration success at an altitude of 1,500 m. The presence of woody debris was important, while the influence of the herb layer (predominant species were Festuca altissima All. and Calamagrostis arundinacea (L.) Roth.) and soil depth proved to be negative. The impact of browsing, however, remained the main problem.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj