izpis_h1_title_alt

Sociološki vidiki migracij slovenskih delavcev v ZR Nemčijo : zdomci, 1974
Toš, Niko (Avtor), Klinar, Peter (Avtor), Mežnarić, Silva (Avtor), Saksida, Stane (Avtor), Švara, Sergio (Avtor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/migzdo74.xml Novo okno

Izvleček
Projekt sociološkega proučevanja migracij Slovencev v Nemčiji je obsegal raziskavo Zdomcev leta 1974, njim ustrezajočih Parov državljanov Slovenije, ki se niso preselili v Nemčijo in skupine Povratnikov v domovino leta 1976. V prvi fazi raziskave Zdomci so raziskovalci zbrali podatke o vzrokih za odhod v tujino, morebitnem napredovanju v poklicu in izobrazbi, znanju jezika, koliko zdomci v Nemčiji zaslužijo in kam nameravajo vložiti prihranjen denar, kako ocenjujejo konkretne dejavnike migracijskega privlačevanja in odbijanja, ali se nameravajo vrniti v domovino, kakšne so njihove stanovanjske in družinske razmere in kakšne so bile pred odhodom. Vprašalnik se začne z vprašanji o spolu, starosti, narodnosti in državljanstvu anketiranca, kraju bivanja v otroštvu, pred odhodom v tujino in kraju bivanja v Nemčiji. Sledijo vprašanja glede situacije pred odhodom. Odprti vprašanji o tem, zakaj so odšli v tujino in zakaj prav v Nemčijo, kje so dobili potrebne informacije, kdo jim je pomagal urediti formalnosti in koliko časa so prvotno nameravali ostati v tujini. S tem je povezano vprašanje, koliko časa so dejansko v Nemčiji in kako dolgo nameravajo ostati, koliko let so skupno preživeli izven Jugoslavije, ali so bili na delu še v kaki drugi državi razen Nemčije in ali so bili pred delom že kdaj v Nemčiji kot turisti. Sledijo vprašanja o izobrazbi in podrobnosti o zaposlitvah pred odhodom v tujino, poklicu, napredovanju, varnosti zaposlitve, mesečnem dohodku in kvalifikaciji. Navajajo potrebno kvalifikacijo za prvo delo, ki so ga imeli v Nemčiji in ali jo nameravajo izboljšati, kakšen poklic bi si izbrali, če bi imeli možnost ponovne izbire, ter podrobno opišejo dotedanje zaposlitve, ki so jih imeli v Nemčiji. Podajo samoocene znanja nemškega jezika, govorjenja, branja in pisanja pred odhodom in sedaj, o učenju nemščine in o nujnosti znanja jezika pri delu, v kakšnem jeziku se pogovarjajo v družini oz. z znanci doma ali v javnosti. Sledijo vprašanja o poklicnem napredovanju v primerjavi z zadnjo službo v Jugoslaviji in prvo službo v Nemčiji, poročajo o številu zaposlenih v podjetju in deležu tujcev, kakšne narodnosti so in v kakšnih odnosih so s sodelavci posameznih narodnosti ter ali se z drugimi Slovenci in Jugoslovani pogovarjajo v slovenščini. Sledijo ocene zadovoljstva z delom, koliko je delo zanimivo, kako samostojni so in kakšni so delovni pogoji, kakšna je varnost zaposlitve. Podana je ocena vpliva na sodelavce in nadrejene in kako na napredovanje vpliva uspešnost, poznanstva ali narodnost. Poročajo, ali so med delom v tujini doživeli nesrečo pri delu ali kako drugo nesrečo. Respondenti primerjajo pogoje dela v Jugoslaviji in Nemčiji, kot so oprema, izkoriščanje delovnega časa, napredovanje, način plačevanja, izobraževanje, socialna varnost, prehrana, stanovanje, vpliv na odločanje, odnosi med zaposlenimi. Navedejo posebej neprijetne ali prijetne stvari za tuje delavce v Nemčiji. Poročajo, koliko ur na teden delajo, ali poleg rednega dela delajo še kje drugje, na kakšno časovno enoto so plačani in ali so plačani enako kot nemški delavci. Sledijo vprašanja o bivalnih razmerah, kako dolgo nameravajo ostati v Nemčiji, o načrtih za preselitev, kako so se vživeli v nemško okolje, pod kakšnimi pogoji bi se vrnili v Jugoslavijo, koliko bi morali zaslužiti in kateri poklic nameravajo opravljati po vrnitvi domov. Poročajo, ali so bili kdaj resneje bolni, ter opišejo svoje sedanje zdravstveno stanje, stanovanjske razmere pred odhodom v tujino in zadovoljstvo z njimi, kdo jim je posredoval sedanje stanovanje, kje so stanovali takoj po prihodu v Nemčijo kje sedaj in kakšne načrte imajo, s kom so stanovali ob prihodu in sedaj, kakšna je velikost stanovanja in število oseb, zadovoljstvo s stanovanjem in kolikšna je najemnina. Navedejo željeni kraj bivanja po prihodu v Jugoslavijo kako si zamišljajo ureditev stanovanjskih razmer. Poročajo o selitvah med bivanjem v Nemčiji, kakšne narodnosti so ljudje v njihovem bivalnem okolju in o medsebojnih stikih, in kako se čutijo bližnje povezane s pripadniki raznih narodnosti (lestvica socialne distance). Navajajo, katere izmed dobrin (npr. avto, gospodinjski aparati, TV) so imeli pred odhodom na delo v tujino in katere imajo sedaj, oziroma jih nameravajo kupiti. Anketirani poročajo, koliko zemlje so imeli v lasti pred odhodom v Nemčijo, kakšne načrte imajo z njo, ali imajo v Nemčiji v zakupu kakšne nepremičnine in če nameravajo kupiti stroje za opravljanje obrti, ali imajo zemljo in kakšne vrste (parcela, obdelovalna zemlja, gozd), ali so zemljo sami obdelovali, katere kmetijske stroje imajo ali nameravajo kupiti. Glede družbene aktivnosti respondenti poročajo o funkcijah v organih samoupravljanja v delovni organizaciji ali kraju bivanja pred odhodom, članstvu v družbenopolitičnih organizacijah in morebitnem prihodnjem delovanju v ZKJ. Zabeleženo je sodelovanje v NOB oz. ali so bili mobilizirani v nemško vojsko, vojni ujetniki ali izseljeni v Nemčijo. Poročajo o članstvu v nemški zvezi sindikatov in poznavanju političnih strank. Kaj menijo, kako bi morali tujci v Nemčiji organizirani in kako vključeni v delovanje skupnosti. Ali si interesi nemških in tujih delavcev nasprotujejo, ali so nemški sindikati pri zavzemanju za delavce pristranski glede na nacionalnost delavcev, ali delavci v Nemčiji lahko vplivajo na odločanje v podjetjih. Katere skupine so po njihovem mnenju privilegirane in zapostavljene v Nemčiji in v Jugoslaviji, kako poznajo spremembe jugoslovanske zakonodaje. Poročajo, ali so kdaj sodelovali v štrajku, in ocenijo primernost štrajka kot sredstva za zagotovitev delavskih interesov, ali bi bilo dobro, da bi se štrajkajočim v nemškem podjetju pridružili tudi jugoslovanski delavci, ter ali bi se sami pridružili stavki tujih delavcev. Ocenjujejo, ali jim je bolj všeč nemški ali slovenski način glede preživljanja običajev ali navad. Anketirani ocenijo vernost in ali obiskujejo verske obrede, v katerem jeziku, tudi v primerjavi s časom, ko so bivali v Sloveniji. Opisana je splošna družbena situacija v Nemčiji v odnosu do tujih delavcev. Ocenijo odnos nemških oblasti do Jugoslovanov, ali jih je kdo opozoril, da bi lahko izgubili dovoljenje za delo ali bivanje, poročajo o morebitnih težavah in na koga so se obrnili po pomoč. Ali lahko tuji delavci nasploh in anketirani osebno v ZRN izražajo svoja osebna prepričanja v enaki meri kot nemški državljani in o čem bi morali biti pred odhodom bolje obveščeni. Poročajo kako močno jih prizadene ali gane žaljivo govorjenje v Jugoslaviji, slovenska pesem, domotožje in podobno. V razdelku o prijateljskih stikih so vprašani o narodnosti prijateljev, kako pogosto se obiskuje z nemškimi prijatelji oz. ali bi si jih želeli, ali imajo dekle oziroma fanta, kakšne narodnosti je, ali z njim skupaj živijo in kako dolgo. Poročajo, koliko si dopisujo in s kom, ali so bili pred odhodom v tujino vključeni v kakšno društvo, ali v njihovi bližini deluje kakšno slovensko ali jugoslovansko društvo, so vanj včlanjeni in kaj menijo, s čim naj bi se društvo predvsem ukvarjalo, ter ali so člani kakega nemškega društva oziroma kluba. Z lastnimi besedami pri odprtem vprašanju opišejo kako preživljajo prosti čas, nato poročajo o obisku gledališča v zadnjem letu, ali so prebrali slovensko ali nemško knjigo, obiskujejo športne prireditve in kino, slovenske zabave, veselice ali kulturne prireditve, ali imajo kako stalno slovensko družbo, s katero se redno sestajajo in kje. Kaj menijo, ali bi bilo treba poskrbeti za večjo dostopnost slovenskih knjih in organizirati več slovenskih prireditev. Poročajo, katere slovenske in jugoslovanske časopise in revije redno berejo in ocenijo, koliko se poročanje jugoslovanskih časnikov ujema z njihovimi lastnimi opažanji o razmerah v Nemčiji, položaju jugoslovanskih delavcev v Nemčiji, možnostih za povratek delavcev v domovino in dogodkih v Jugoslaviji. Poročajo, katere nemške časopise redno berejo, ali gledajo nemško televizijo, posebej oddaje, namenjene tujim delavcem v Nemčiji in ocenijo objektivnost poročanja nemških radijskih in TV postaj o položaju tujih delavcev in o dogodkih v Jugoslaviji. Poročajo, kako pogosto poslušajo posamezne jugoslovanske radijske postaje, posebej oddaje Radia Ljubljana, namenjene rojakom v tujini in kateri čas bi bil po njihovo za predvajanje teh oddaj najprimernejši. Kakšno mnenje imajo o skrbi jugoslovanske družbe za ohranjanje slovenstva, oz. kaj bi morala storiti ter, kaj predvsem pogrešajo iz Jugoslavije oziroma Slovenije in kaj bi najbolj pogrešali, če bi zapustili Nemčijo. Primerjajo različne vidike možnosti in pogojev za življenje v Jugoslaviji in Nemčiji. Zabeležen je zakonski stan, kakšne narodnosti naj bi bil zakonski partner, če se nameravajo poročiti, zabeležena je partnerjeva narodnost, izobrazba in poklic, znanje nemščine, vernost, kje so partnerja spoznali, katerega leta so se poročili, ali živi oz. namerava živeti partner z njimi, ali je zaposlen in koliko zasluži. Vprašanja o družinskih razmerah se nadaljujejo s podatki o otrocih: število, starost, šolanje, ali nameravajo imeti (še) kaj otrok, kje njihovi otroci bivajo med tem, ko so sami v Nemčiji in kakšne namene imajo glede tega, kdo skrbi za otroke med tem, ko so na delu, ali imajo otroci zaradi odsotnosti staršev oziroma zaradi razmer v okolju kakšne težave, ali otroci dobro govorijo nemško in slovensko. Sledijo še vprašanja o starših: ali so na delu v Nemčiji, izobrazba matere in očeta, vernost očeta in matere, očetov poklic in položaj na delovnem mestu, članstvo v Zvezi komunistov, sodelovanje v NOB, mobilizacija v nemško vojsko ali izseljeništvo v Nemčijo in ali je imel po vojni kakšno družbeno-politično funkcijo. Anketirani poročajo še, ali so bili na delu v Nemčiji tudi njihovi bratje in sestre ali kateri drugi sorodniki. Kaj menijo, kako carinski predpisi ustrezajo interesom delavcev v tujini ter opišejo lastne izkušnje z jugoslovanskimi cariniki ter izkušnje z jugoslovanskimi diplomatskimi in konzularnimi predstavništvi. Poročajo, kolikšen je bil neto mesečni zaslužek ob prihodu v Nemčijo in koliko znaša v času anketiranja in ocenijo, ali njihova plača ustreza delu, ki ga opravljajo. Poročajo o varčevalnih navadah, ali denar pošiljajo sorodnikom v Jugoslavijo in za kaj nameravajo privarčevani denar porabiti ob morebitnem povratku v Jugoslavijo. Ob koncu ocenijo seznanjenost z dogajanji v Jugoslaviji, kako največ zvejo o dogajanjih. Poročajo o pogostosti potovanj v Jugoslavijo in razlogih in ali nameravajo zaprositi za nemško državljanstvo. Zaradi 'snow-ball' vzorčenja je na koncu prošnja respondentom, naj z imenom, priimkom in naslovom navedejo še kakšnega slovenskega znanca. Demografska vprašanja, posejana po celotnem vprašalniku, vključujejo standardne socio-demografske spremenljivke (spol, starost, narodnost, izobrazbo, poklic, položaj na delovnem mestu, vernost, izobrazbo partnerja, število in starost otrok).

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:migracije, delo v tujini, stanovanjske razmere, zdravstveno stanje, družinske razmere, vertikalna mobilnost, zaposlitev, faktorji vertikalne mobilnosti, življenjski standard, opremljenost gospodinjstva, zaslužek, socialna mreža, mednacionalni odnosi, investicije prihrankov
Vrsta gradiva:Delo ni kategorizirano (r6)
Tipologija:2.20 - Zaključena znanstvena zbirka podatkov ali korpus
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Leto izida:1999
Založnik:Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov
Kraj:Ljubljana
UDK:314.7
COBISS.SI-ID:26844253 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:642
Število prenosov:185
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na: Bookmark and Share

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj