Obravnavanje časovnega razvoja večdelčnih sistemov v diskretnem času je zelo koristno tako v klasični kot v kvantni fiziki, saj poenostavlja analitične in numerične izračune različnih klasičnih in kvantnih opazljivih količin.
V tej disertaciji proučujemo različne klasične in kvantne modele z uporabo diskretne različice časovnega razvoja. V prvem delu se osredotočimo na klasične sisteme skozi prizmo celičnih avtomatov, ki so preprosti v svoji konstrukciji, vendar kažejo številna različna integrabilna in kaotična vedenja.
Nato se osredotočimo na posebno podmnožico avtomatov z ohranitvijo parnosti in gibalne količine (momentum conserving parity check cellular automata, MCPCA). Pokažemo, da ti avtomati opisujejo sisteme z neergodičnim obnašanjem v spektrih njihovih avtokorelacijskih funkcij za različne vrste mrež. S proučevanjem njihovih ohranjenih količin pokažemo, da širjenje informacij doživi fazni prehod med lokalizirano in delokalizirano fazo. Poleg tega demonstriramo, da v določenem maksimalno dinamičnem sektorju teh avtomatov opazimo anomalni subdifuzivni transport.
V nadaljnjem proučimo vse možne celične avtomate z dvema stanjema in 3-v-3 lokalno preslikavo, definirane na mreži v obliki satovja. Raziščemo različne načine klasificiranja teh pravil na podlagi njihove dinamike in spektralnih lastnosti.
V zadnjem delu disertacije se osredotočimo na kvantna dvojno unitarna vezja. Podamo eksaktne rezultate o dinamičnih korelacijskih funkcijah dvojno unitarnih vezij z naključnimi geometrijami, ki smo jih poimenovali Mikado vezja. Obravnavamo različne naključne geometrije in izpeljemo tončne rezultate za prva dva momenta korelacijskih funkcij.
|