izpis_h1_title_alt

Nastanek ranitvenega lesa pri pokljuških smrekah v rastni sezoni 2003 : diplomsko delo (visokošolski strokovni študij)
Radić, Sašo (Avtor), Oven, Primož (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, Levanič, Tom (Recenzent)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_radic_saso.pdf Novo okno

Izvleček
Za raziskave dinamike nastajanja ranitvenega lesa je bil z iglo premera 1 mm poškodovan kambij 5 smrek (Picea abies (L.) Karst.). Poškodbe so bile opravljene v tedenskih intervalih (9.5.-26.9.). Na prečnih prerezih poškodovanih tkiv smo opazovali anatomske spremembe in izvedli histometrične preiskave z mikroskopom, opremljenim s sistemom za analizo slike. Nastajanje ranitvenega lesa smo analizirali s pomočjo Gompertzove rastne in prirastne funkcije. Preiskave so pokazale, da imajo traheide v ranitvenem lesu debelejše celične stene in manjše lumne ter so krajše kot treheide v normalnem lesu. V ranitvenem lesu nastajajo tudi enoredni in dvoredni trakovi. V kalusu, delu ranitvenega lesa, so bili prisotni odmrli ostanki kambijevih celic in posamezne celice v post kambialni rasti; v posameznih primerih tudi travmatski smolni kanali. Prirastek ranitvenega lesa je bil večji od prirastka normalne branike. Delitvena aktivnost poškodovanega kambija je bila daljša od redne kambijeve delitvene aktivnosti: pri smreki št. 3 se je nadaljevala še približno 4 tedne, pri smrekah št. 1, 4 in 5 približno 3, pri smreki št. 2 pa približno 2. Redna kambijeva delitvena aktivnost smrek s Pokljuke je v povprečju trajala 11 tednov, delitvena aktivnost poškodovanega pa 15. Debelina ranitvenega lesa je bila v neposredni bližini vboda z iglo (na merilni lokaciji 2) vedno manjša kot na merilnih lokacijah 1 in 3. Analiza rasti ranitvenega lesa z Gomperzovo rastno in prirastno funkcijo je pokazala, da je bil največji povprečni prirastek ranitvenega lesa dreves 1, 2, 4 in 5 na meritveni lokaciji 1 in 3 okrog 40 dneva; na meritveni lokaciji 2 pri drevesih 1, 2, 4 in 5 pa okrog 53 dneva.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:navadna smreka (Picea abies (L.) Karst., ranitveni les, kambij, poškodbe, aktivnost, pinning, Gompertzova rastna funkcija
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2006
Založnik:[S. Radić]
Št. strani:IX, 48 f., [5 f. pril.]
Kraj:Ljubljana
UDK:630*811.3:630*174.7
COBISS.SI-ID:1453193 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:581
Število prenosov:326
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na: Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
To research wound-wood formation dynamics in Norway spruce trees (Picea abies (L.) Karst), cambium was wounded with a 1 mm wide pin. During the 2003 growth period (9.5.-26.9.), damage was done at weekly intervals. Anatomic changes were observed on cross sections of wound tissues, and histometric research made with a microscope including a picture analysis system. The formation of wound-wood was analyzed with the help of the Gompertz growth function. Research shows that tracheids in wound-wood have thicker cell walls, smaller lumens, and are shorter than those in normal wood. Uniseriate and biseriate rays also occur in the wound-wood. In callus, withered remnants of cambial cells are present, as well as particular cells in post-cambial growth. Traumatic resin canals are present only in particular cases. In all the studied trees, the increase of wound-wood was bigger than that of normal annual rings. After the regular cambial activity the divisional activity of the Spruce No. 3 was for approximately 4; Spruces Nos.1, 4 and 5 for approximately 3; and the Spruce No 2 for approximately 2 weeks after the regular cambial divisional activity. In the spruce trees from Pokljuka, the average regular cambial divisional activity lasted for 11 weeks, while the average divisional activity of wound cambium for 15. The thickness of the wound-wood in direct closeness of the stitch (2nd measure location) was always smaller than those in the 1st and 3rd measure location. The analysis of the wound-wood growth with the Gompertz growth function shows that the increase of the wound-wood in the 1st and 3rd measure locations in the Spruces Nos. 1, 2, 4 and 5 on average is highest around the day 40; the highest increase of the wound-wood on the 2nd measure location in the Spruces Nos. 1, 2, 4 and 5 on average is highest around the day 53.

Ključne besede:Norway spruce (Picea abies (L.) Karst., wound-wood, cambium, damage, activity, pinning, Gompertz growth function

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj