izpis_h1_title_alt

Tematizacija srebreniškega genocida in podobe Drugega v avtobiografiji Mehmedalije Alića Nihče : diplomsko delo
Marcen, Nejc (Avtor), Smolej, Tone (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, Ferenc, Mitja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (243,56 KB)

Izvleček
Nekaj mesecev pred koncem se je v Srebrenici zgodil eden ključnih dogodkov in največjih zločinov več kot tri leta trajajoče medetnične vojne v Bosni in Hercegovini. V začetku julija 1995 so pripadniki sil bosanskih Srbov najprej zavzeli območje, ki je bilo od leta 1993 pod zaščito Združenih narodov, nato pa pobili več tisoč moških pripadnikov večinsko muslimanskega prebivalstva, ženske in otroke pa prisilil v beg. Srebreniški zločin kot eden najbolj tragičnih trenutkov bosanske vojne, pozneje okarakteriziran za genocid, dobiva odmev tudi v literaturi, med drugim je na svojstven način tematiziran v avtobiografiji Nihče Mehmedalije Alića. Kot tujec brez državljanstva in zaposlitve ostane Alić po razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi njenih republik birokratsko ujet v Sloveniji, kamor se je iz rodne okolice Srebrenice v želji po boljši prihodnosti preselil v času šolanja. Od tod zločin osvetljuje posredno s pomočjo pričevanj preživelih sorodnikov in prijateljev ter s spominom na tiste pokojne bližnje, ki genocida niso preživeli. Odkritje žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni, s katerimi se kot rudar, poslan na delo v laški rudnik, sooči v Hudi jami, obudi spomine na tragične dogodke iz leta 1995, ob primerjanju obeh zločinov pa Alića srebreniška izkušnja tudi notranje obvezuje k dostojnemu ravnanju z žrtvami drugega zločina. Slabe življenjske izkušnje v Srebrenici in pozneje v Sloveniji, ki jih je doživel kot Bošnjak, se v Alićevi avtobiografiji ne zrcalijo skozi negativno podobo Drugega. Avtor ne podleže stereotipizaciji in posploševanju, namesto kolektivizacije jasno razmejuje med odgovornimi za zločine in napake in preostalimi predstavniki drugega naroda.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:literatura in zgodovina, bošnjaška književnost, avtobiografska literatura, pričevanjska literatura, zgodovinski spomin, vojni zločini, druga svetovna vojna, Huda jama, vojna v Bosni in Hercegovini, genocid, Srebrenica, imagologija, diplomsko delo
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga (mb11)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2017
Založnik:[N. Marcen]
Št. strani:42 f.
UDK:821.163.4(497.6).09Alić M.
COBISS.SI-ID:65053794 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:75
Število prenosov:61
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na: Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
A few months before its end, one of the key events and the biggest crime in the three years of interethnic wars in Bosnia and Herzegovina took place in Srebrenica. At the beginning of July 1995, members of the Bosnian Serb forces initially occupied the area, which had been under the protection of the United Nations since 1993, and then killed thousands of men of the majority Muslim population, and forced women and children to flee. The Srebrenica crime, later also characterized as genocide, as one of the most tragic moments of the Bosnian war, is receiving notice also in literature, among other things it is, in a particular way, thematized in the autobiography Nobody of Mehmedalija Alić. As a foreigner without citizenship and employment, Alić stays bureaucratically trapped in Slovenia after the collapse of Yugoslavia and the independence of its republics, where he moved from his native Srebrenica vicinity in aspiration for a better future during his schooling time. Hence, he exposes the crime indirectly through the testimony of surviving relatives and friends, and with the memory of those deceased who failed to survive the genocide. Discovery of extrajudicially killed victims after Second World War with which he met as miner in Huda jama mine in Laško, is a remembrance of tragic events from 1995. As Alić compares both mass murders he feels an obligation to treat posthumous remains with respect, because of his own experience in Srebrenica. Poor life experiences in both Srebrenica and later in Slovenia, where he was ill-treated as Bosniak, aren't reflected in negative image of The Other. Instead of stereotyping and generalization, the author clearly draws a line between those responsible for crimes and mistakes and representatives from other nations, when he could be easily biased.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj