1. Vpliv biološkega razkisa na nastanek hlapnih komponent vinaMaja Ambrožič, 2006, diplomsko delo Ključne besede: vino, modra frankinja, biološki razkis, mlečnokislinske bakterije, hlapne komponente, višji alkoholi, estri, senzorične lastnosti Celotno besedilo (datoteka, 781,49 KB) |
2. Kakovostni parametri zorenih vin na kvasovkahAnja Planinc, 2011, diplomsko delo Ključne besede: vino, bela vina, rdeča vina, zorenje vina na drožeh, sur lies, kemijska sestava vina, fizikalno-kemijske lastnosti, antiokisidativni potencial, višji alkoholi, aromatične hlapne spojine, kromatografske metode, senzorične lastnosti Celotno besedilo (datoteka, 1,64 MB) |
|
|
5. Učinkovitost dveh tipov vab za masovno lovljenje odraslih osebkov poljskega majskega hrošča (Melolontha melolontha L., Coleoptera, Scarabaeidae)Jana Čuk, 2016, magistrsko delo Ključne besede: poljski majski hrošč, Melolontha melolontha, sezonska dinamika, masovno lovljenje, odrasli osebki, svetlobne vabe, vabe s kemičnimi atraktanti, bela svetloba, zelena svetloba, alkoholi, feromoni, ester Celotno besedilo (datoteka, 3,43 MB) |
6. Vpliv sorte, letnika in dodatka starterske kulture v mošt ali vino na potek jabolčno-mlečnokislinske fermentacijeTatjana Vrščaj Vodošek, 2007, doktorska disertacija Ključne besede: vino, mošt, jabolčno-mlečnokislinska fermentacija, mlečnokislinske bakterije, starterska kultura, vinifikacija, chardonnay, malvazija, sauvignon, laški rizling, kemijska sestava, organske kisline, sladkorji, glicerol, višji alkoholi, hlapne spojine, aminokisline, kvasovke, oddajanje CO2 Celotno besedilo (datoteka, 5,03 MB) |
|
|
|
10. Preučevanje reakcij cinkovega(ll) in bakrovega(ll) kinaldinata s cikličnimi amini ter amino alkoholiNina Podjed, 2022, doktorska disertacija Ključne besede: koordinacijska kemija, cink(II), baker(II), kinaldinat, ciklični amini, amidini, amino alkoholi, kristalne strukture, teoretični izračuni, magnetne lastnosti Celotno besedilo (datoteka, 21,51 MB) |