1. Qualitative and quantitative analysis of suicide in illicit drug usersMercedes Lovrečič, 2016, doktorska disertacija Ključne besede: psihiatrija, samomor, uživalci drog, ilegalne droge, odnos zdravstvenega osebja, zdravniki, dejavniki tveganja Celotno besedilo (datoteka, 1,89 MB) |
2. Povezanost biopsihosocialnega pristopa k zdravljenju s kakovostjo oskrbe bolnikovIrena Makivić, 2017, doktorska disertacija Ključne besede: družinska medicina, družinski zdravniki, družinska medicina, kakovost zdravstvene oskrbe, ankete in vprašalniki, statistični modeli, odnosi zdravnik-bolnik Celotno besedilo (datoteka, 3,15 MB) |
|
|
|
6. Delitev pristojnosti pri izvajanju pojasnilne dolžnosti na relaciji medicinska sestra - zdravnik v ambulantni obravnaviKristina-Marija Poljšak, 2021, diplomsko delo Ključne besede: diplomska dela, zdravstvena nega, medicinske sestre, zdravniki, telemedicina, pojasnilna dolžnost, informirano soglasje, zakon Celotno besedilo (datoteka, 943,85 KB) |
|
|
9. Razvoj medicinske prakse v Kopru ter zdravniki in kirurgi v Kopru od renesanse do začetka zatona Beneške republikeLejla Peternelj Uran, 2018, doktorsko delo/naloga Ključne besede: Koper, Iustinopolis, beneška republika, zgodovina zdravstva, zdravniki, kirurgi, brivci, epidemije, 14. do 17. stoletje Celotno besedilo (datoteka, 5,62 MB) |
|