<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="99207" NadgradivoID="0" NRID="10895411" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=99207" StOgledov="6507" StPrenosov="1407" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-11-13 13:17:15" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-99207">20.500.12556/RUL-99207</PID>
  <Naslov>Potresni obremenitveni test za montažne armiranobetonske hale</Naslov>
  <Podnaslov>doktorska disertacija</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Seismic stress test for precast reinforced concrete buildings</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov>doctoral dissertation</TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>V disertaciji smo razvili izvirno metodologijo za izvedbo potresnega obremenitvenega testa za montažne armiranobetonske hale na osnovi ciljnega potresnega tveganja. Metodologija vključuje analizo potresnega tveganja in sistem ocenjevanja, ki temelji na primerjavi ocenjenega tveganja z mejami različno sprejemljivega tveganja. Na podlagi ocen, določenih v postopku ocenjevanja, se postavi izid obremenitvenega testa, ki je lahko pozitiven (v primeru ocene AA ali A), pogojno pozitiven (v primeru ocene B) ali negativen (v primeru ocene C). Obremenitveni test je možno izvesti na dveh nivojih zanesljivosti, ki se razlikujeta v številu izvedenih analiz potresnega odziva. Višji nivo zanesljivosti smo aplicirali na tri enoetažne montažne armiranobetonske hale s pomanjkljivimi stiki in z različnimi nekonstrukcijskimi elementi (vertikalnimi paneli, s horizontalnimi paneli oz. z zidanimi polnili). Izid testa je bil v vseh primerih negativen, najslabše pa se je izkazala stavba z vertikalnimi paneli. Slednjo smo uporabili tudi pri izvedbi testa na nižjem nivoju zanesljivosti. Pri tem smo izvedli manj kot odstotek analiz, potrebnih na višjem nivoju, a določili praktično enake rezultate. Potresni obremenitveni test je poleg tega možno uporabiti tudi na nivoju sistema stavb, če so na voljo ustrezna orodja. V ta namen smo v disertaciji določili funkcije ranljivosti za dvanajst razredov stavb, ki so eden od vhodnih podatkov takega obremenitvenega testa, omogočajo pa tudi primerjavo potresnega odziva različnih tipov stavb. Obravnavali smo obstoječe enoetažne montažne armiranobetonske hale s pomanjkljivim projektiranjem na potresno obtežbo, pri tem pa ugotovili, da nekonstrukcijski elementi v obravnavanih stavbah povečujejo potresno tveganje tako z zmanjšanjem mediane kot tudi s povečanjem raztrosa intenzitet pri porušitvi.</Opis>
  <TujJezik_Opis>In the dissertation, an original methodology was developed for conducting seismic stress tests for precast reinforced concrete buildings on the basis of target seismic risk. The methodology includes both seismic risk analysis and a grading system, which is based on a comparison of the assessed risk with different risk acceptance boundaries. Based on the grades obtained in the grading process, the outcome of the stress test is determined. The possible outcomes are: &quot;pass&quot; (grades AA and A), &quot;partly pass&quot; (grade B), and &quot;fail&quot; (grade C). The stress test can be conducted at two different reliability levels, which differ in the number of seismic response analyses required. The stress test at the higher reliability level was applied to three single-storey precast reinforced concrete buildings with inadequate connections and different types of non-structural elements (vertical panels, horizontal panels, and masonry infills). The outcome of the stress test was negative in all cases, the worst performance being observed in the case of the building with vertical panels. This building was also used in the stress test at the lower reliability level. In this case, less than one percent of all the analyses required at the higher level were conducted; however, the results obtained at the two reliability levels were practically the same. Additionally, seismic stress tests can also be used at the level of systems of buildings, if appropriate tools are available. To this end, fragility functions for twelve building classes, which are one of the inputs for the stress test at the systemic level, were derived. Such fragility functions also make possible comparisons between the seismic responses of different building types. Existing single-storey precast reinforced concrete buildings with inadequate seismic design were examined. It was found that non-structural elements increased seismic risk in the considered buildings by reducing the median collapse intensity and increasing its dispersion.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>grajeno okolje</Beseda>
    <Beseda>montažne AB-hale</Beseda>
    <Beseda>obremenitveni test</Beseda>
    <Beseda>potresno tveganje</Beseda>
    <Beseda>analiza izgub</Beseda>
    <Beseda>sistem ocenjevanja</Beseda>
    <Beseda>nekonstrukcijski elementi</Beseda>
    <Beseda>negotovost tveganja</Beseda>
    <Beseda>ranljivostna analiza</Beseda>
    <Beseda>ekonomska izguba</Beseda>
    <Beseda>frekvenca porušitve</Beseda>
    <Beseda>gradbeništvo</Beseda>
    <Beseda>disertacije</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>building environment</Beseda>
    <Beseda>civil engineering</Beseda>
    <Beseda>thesis</Beseda>
    <Beseda>stress test</Beseda>
    <Beseda>seismic risk</Beseda>
    <Beseda>loss analysis</Beseda>
    <Beseda>loss analysis</Beseda>
    <Beseda>grading system</Beseda>
    <Beseda>precast RC buildings</Beseda>
    <Beseda>non-structural elements</Beseda>
    <Beseda>risk uncertainty</Beseda>
    <Beseda>fragility analysis</Beseda>
    <Beseda>economic loss</Beseda>
    <Beseda>collapse frequency</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[A. Babič]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb31" DRIVER="info:eu-repo/semantics/doctoralThesis">Doktorsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2018-01-08 12:59:14</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2018-01-08 14:14:57</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-12-16 15:46:04</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2017</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="3" Kratica="CC BY-NC 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl" Logo="by-nc.eu.png" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/licence/by-nc.eu.png" DatumZacetkaLicenciranja="2018-01-08" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="17526" Ime="Anže" Priimek="Babič" AltIme="Anže Babić" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="236807523" Afiliacija="" ArrsID="36443" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="1911" Ime="Matjaž" Priimek="Dolšek" AltIme="Matjaz Dolsek; M. Dolsek; M. Dolšek; Matjaz Dolšek; Matjaž Dolsek" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="4689251" Afiliacija="" ArrsID="18793" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">624.012.45:624.042.7-047.44(043)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/8142433">8142433</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="117523" DatotekaNRID="10895731" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="11262973" VelikostDatotekeKratko="10,74 MB" DatumVstavljanja="2019-03-15 14:28:15" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="15.03.2019" Zaporedje="0">
      <Naziv>RAZ_Babic_Anze_i2017.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>RAZ_Babic_Anze_i2017.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>E06BB3BEDB04428FFFFEE865ADDBCE99</MD5>
      <SHA256>2a10c6d37c9f1a9cb50414b8be9353229bccabac45492ce3ab90a0d363ee4e27</SHA256>
      <UUID>5e44b1f6-a1b6-11eb-a523-00155dcfd717</UUID>
      <PID>20.500.12556/rul/ff246079-d776-49af-93ab-630636f953c3</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=117523</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="725411"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
    <Datoteka ID="108646" DatotekaNRID="10729335" NamenDatotekeID="3" NamenDatoteke="Priloga" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="707223" VelikostDatotekeKratko="690,65 KB" DatumVstavljanja="2018-01-08 12:59:59" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>Babic_PhD_Priloge_Archive.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>Babic_PhD_Priloge_Archive.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>09DA72B3E18C5D5EEC82054C17E14248</MD5>
      <SHA256>9d5feedd5fc62d7276bb3d0c404ee0adf8a055d381c63094f329ec464a1a2220</SHA256>
      <UUID>86786f43-a1b4-11eb-a523-00155dcfd717</UUID>
      <PID>20.500.12556/rul/7adb86cf-cd2e-4dcc-8532-d33cd4162258</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=108646</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="91085"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FGG" ZavodEvsID="0000062" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.08" Koda="2.08" Naziv="Doktorska disertacija" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
