Načini spoprijemanja pedagoških delavcev z izkušnjo nasilja, povzročeno s strani učencev in dijakovKramar, Tjaša (Avtor)
Vec, Tomaž (Mentor)
izkušnja nasiljaMagistrsko delo obravnava problematiko nasilja učencev in dijakov nad pedagoškimi delavci, natančneje soočanje pedagoških delavcev z različnimi oblikami nasilja, povzročenega s strani učencev in dijakov. Osrednja cilja dela sta raziskati izkušnje pedagoških delavcev z omenjeno vrsto nasilja ter prispevati k večji prepoznavnosti in razumevanju problematike. V teoretičnem delu so predstavljene različne definicije nasilja in teorije agresivnosti, ki bralcu približajo obravnavano tematiko. V nadaljevanju so opisane pojavne oblike nasilja v šolskem prostoru v odnosu do nasilja učencev in dijakov nad pedagoškimi delavci. Predstavljeni so dejavniki, ki vplivajo na razvoj nasilnega vedenja, in modeli za raziskovanje le-teh. Ker se delo osredotoča na vrsto nasilja, ki se pojavlja znotraj šolskega prostora, se tudi pri soočanju z omenjeno problematiko poudarja vlogo pedagoških delavcev in vodstva šole, predvsem šolske svetovalne službe, v kateri se vedno pogosteje zaposlujemo tudi socialni pedagogi. Namen empiričnega dela je raziskati izkušnje in soočanje pedagoških delavcev z različnimi oblikami nasilja s strani učencev in dijakov ter na podlagi rezultatov oblikovati smernice za delo šolske svetovalne službe v okviru nudenja pomoči pedagoškim delavcem na tem področju. Zajema raziskovanje pogostosti in načinov soočanja pedagoških delavcev z omenjeno vrsto nasilja, raziskovanje oblik podpore in pomoči, ki so jim ob tem nudene, ter njihovo zadovoljstvo z le-temi. Vzorec vključuje pedagoške delavce osnovnih in srednjih šol znotraj Mestne občine Ljubljana. Za pridobivanje podatkov sta bila uporabljena anketni vprašalnik in intervju. Na anketne vprašalnike je odgovarjalo 42 anketiranih, intervjuji pa so bili opravljeni z osmimi pedagoškimi delavci. Po mnenju sodelujočih je nasilje učencev in dijakov nad pedagoškimi delavci v šolskem prostoru prisotno in ga po pogostosti uvrščajo takoj za nasilje med vrstniki. Rezultati kažejo, da se pedagoški delavci najpogosteje soočajo s psihičnimi oblikami nasilja. Izkušnje nasilja najpogosteje delijo z drugimi učitelji, svojimi domačimi in prijatelji ter v šolski svetovalni službi. Vseeno je še vedno visok odstotek takih, ki o nasilju spregovorijo redko ali včasih, kot razloge za to pa najpogosteje navajajo občutek manjvrednosti/neuspešnosti, zasmehovanje s strani sodelavcev, občutek nemoči, dvom v podporo svetovalne službe/vodstva in slabe izkušnje ob preteklih deljenjih. Z odzivom oseb, ki jim izkušnjo zaupajo, so v večini zadovoljni, kot oblike pomoči pa navajajo pogovor, seminarje in delavnice. Veliko jim pomeni tudi ustrezno sankcioniranje učenca ali dijaka. Pri soočanju z izkušnjami nasilja si pedagoški delavci želijo več podpore s strani vodstva, skupinskih (intervizij, skupin za samopomoč) in individualnih oblik pomoči. Izkazalo se je, da pedagoški delavci v večini niso zadostno opremljeni z znanji tako za razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na pojav nasilnega vedenja, kot tudi za delo z učenci in dijaki, ki se vedejo nasilno.20172017-12-16 03:07:09Magistrsko delo/naloga98981COBISS_ID: 11873097sl