Vpliv prestolnic Ljubljane in Skopja na govorjeni knjižni jezik na fonetični ravniJaveršek, Mateja (Avtor)
Tivadar, Hotimir (Mentor)
Subiotto, Namita (Mentor)
slovenščinamakedonščinagovorjeni knjižni jezikljubljanski govorskopski govorfonetikafonološki sistemLjubljanaSkopjeprimerjalne študijebolonjski magisterijiGovorjenje je proces, ki ga usvojimo pred zmožnostjo pisanja in je pomemben del našega vsakdanjega življenja. Načeloma ga usvajamo iz okolja, kar pomeni, da ne gre za govor, ki bi bil prvotno knjižni, marveč slednjega usvajamo preko socializacije, in sicer v največji meri med izobraževanjem. Prvotno se torej posameznik nauči krajevnega govora, med katere spadata tudi ljubljanski in skopski krajevni govor. Njune morebitne vplive fonoloških lastnosti na govorjeni knjižni jezik smo opazovali v osmih televizijskih oddajah (štiri slovenske, štiri makedonske), kjer je bil analiziran določen segment govora. Rezultati so pokazali, da oba govora prestolnic na fonetsko-fonološki ravni v analiziranih oddajah vplivata na govorjeni knjižni jezik pri obeh tipih govorcev (voditelji in gostje), tako na nacionalni kot tudi na komercialni televiziji in pri obeh tipih oddaj (informativne in zabavne). To kaže na nekompetenco v izražanju ter prešibko skrb za knjižni jezik, kar pa ni zanemarljivo dejstvo, saj se od govorcev, ki se pojavljajo na tako gledanem mediju, pričakuje jezikovna kompetenca, kar pa v našem primeru ni bilo potrjeno.[M. Javeršek]20162017-11-27 15:06:02Magistrsko delo/naloga98337UDK: 811.163.6(497.4Ljubljana)'34COBISS_ID: 61895522sl