Profesionalni razvoj švedskih in slovenskih vzgojiteljevMajnik, Monika (Avtor)
Devjak, Tatjana (Mentor)
profesionalni razvojEvropa je z Lizbonsko deklaracijo leta 2000 uradno postala družba znanja, in sicer na kulturni, ekonomski in družbeni ravni, od takrat pa na njenem celotnem področju potekata procesa globalizacije in preoblikovanja izobraževalnih sistemov. Ljudje so postali njena glavna prednost, vseživljenjsko učenje pa je tako ključno za razvoj in kvalitetno delovanje družbe, temelječe na znanju (»Memorandum o vseživljenjskem učenju«, 2000).
Delo vzgojitelja je v tem kontekstu zelo odgovorno in pomembno, saj le-ta močno vpliva na vzgojo in razvoj posameznika ter postavlja temelje za nadaljnje učenje. Ker se družba nenehno spreminja, morajo tudi vzgojitelji slediti razvoju in dopolnjevati svoje znanje, da bi lahko delo opravljali čim kvalitetnejše v vsakem trenutku. Na podlagi tega se pojavljajo težnje po stalnem profesionalnem razvoju vzgojiteljev, možnosti zanje pa bomo preučili v tem diplomskem delu. Kot pravi M. Hmelak (2012), je profesionalni razvoj vzgojiteljev življenjski proces, znotraj katerega se odvijata procesa osebnostnega dozorevanja ter pridobivanja poklicnih znanj in izkušenj. Nenehno poklicno učenje pa danes ni več izbira posameznikov, temveč nujnost in poklicna dolžnost slehernega vzgojitelja (Valenčič Zuljan in Blanuša Trošelj, 2014).
Diplomsko delo temelji na študiji primera profesionalnega razvoja slovenskih in švedskih vzgojiteljev ter primerjavi med sistemoma v obeh državah, saj se s strukturno prenovo šolstva v Evropi poskuša ponuditi enake možnosti za izobraževanje v vseh državah. V diplomskem delu sta predstavljena sistema vzgoje in izobraževanja obeh držav ter celoten potek profesionalnega razvoja vzgojiteljev na Švedskem in v Sloveniji. Na koncu sledi primerjava obeh sistemov in ugotovitev, da je izobraževalna pot vzgojiteljev v obeh državah relativno podobna.20172017-11-24 02:55:45Diplomsko delo/naloga98297COBISS_ID: 11831881sl