Pravno-ekonomska analiza osebnega stečajaLukšič, Alja (Avtor)
Zajc, Katarina (Mentor)
insolvenčno pravostečajni postopekosebni stečajstečaj potrošnikapostopek osebnega stečajaodpust obveznostistečajna masa.Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je 1. oktobra 2008 v slovensko pravo uvedel nov stečajni postopek – postopek osebnega stečaja. Ta je namenjen fizičnim osebam, ki so morale pred njegovo uveljavitvijo tudi v primeru trajnejše nelikvidnosti in dolgoročne plačilne nesposobnosti poplačati vse svoje obveznosti in niso imele možnosti novega finančnega začetka. Postopek osebnega stečaja je poseben insolvenčni postopek, ki se izvede z namenom sorazmernega in istočasnega poplačila navadnih terjatev upnikov. Terjatve, ki med postopkom osebnega stečaja niso poplačane, po koncu postopka še vedno bremenijo dolžnika kot fizično osebo, ki za razliko od pravne osebe, zaradi stečaja ne preneha obstajati. Fakultativno, na predlog stečajnega dolžnika, se znotraj postopka osebnega stečaja izvede tudi postopek odpusta obveznosti, ki vestnemu in poštenemu dolžniku omogoči, da po poteku preizkusnega obdobja prenehajo njegove obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja.
Vse od uveljavitve postopka osebnega stečaja v slovenski pravni red se v javnosti pojavljajo vprašanja o njegovi smiselnosti, saj postopek predstavlja veliko finančno breme za proračune sodišč, ki dopuščajo izvedbo osebnega stečaja, kljub temu, da v večini primerov ni izpolnjen niti primarni namen postopka osebnega stečaja, hkrati pa so še vedno možne zlorabe. Predvsem z namenom preprečitve zlorab je bil postopek osebnega stečaja do danes s številnimi zakonskimi novelami večkrat spremenjen, na temo sprememb so bila napisana mnoga strokovna dela, javnosti pa so postali dostopni tudi statistični podatki o dejanskih učinkih postopka osebnega stečaja. Na podlagi vseh teh podatkov je avtorica s poglobljeno pravno in ekonomsko analizo postopka osebnega stečaja predstavila učinkovitost ureditve tega insolvenčnega instituta pri nas. Avtorica meni, da je tudi pri insolventnih fizičnih osebah potrebno gledati na stečaj kot na zadnje sredstvo ter tako pri zakonskem urejanju postopka osebnega stečaja kot tudi pri njegovem izvrševanju v praksi vselej iskati ravnovesje med nasprotujočimi si interesi dolžnikov in pravicami upnikov.20172017-09-20 14:23:22Magistrsko delo/naloga95424VisID: 75890COBISS_ID: 15789137sl