Pritožbeni razlogi v pravdnem postopkuJanežič, Andraž (Avtor)
Kramberger Škerl, Jerca (Mentor)
civilno procesno pravopravdni postopekpravna sredstvapritožbapritožbeni razlogiPritožba je kritika dela sodišča na poti do izdaje prvostopenjske sodne odločbe. To pravno sredstvo je pri nas ustavna pravica in zakonodajalec mora ob zagotavljanju pravice do pritožbe opredeliti tudi pritožbene razloge. Pritožba se lahko osredotoči na napake postopka (errores in procedendo) ali vsebinske napake sodbe (errores in iudicando). Ker je slednja sklep pravnega silogizma, se pritožba lahko nanaša na obe premisi, iz katerih je izpeljan, to je na napake pri uporabi materialnega prava (errores iuris) ali na napake pri ugotovitvi dejanskega stanja (errores facti). Iz navedenega izhaja delitev pritožbenih razlogov v tri skupine: bistvene kršitve določb pravdnega postopka (podrobno jih razdelimo še na relativne in absolutne), zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter nepravilno uporabo materialnega prava. Del tega magistrskega dela se osredotoča na lastnosti posameznih pritožbenih razlogov. Zakon o pravdnem postopku določa, da nekatere absolutno bistvene kršitve in nepravilno uporabo materialnega prava pritožbeno sodišče ugotavlja po uradni dolžnosti, ostale bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje pa le na predlog. Na podlagi slednjega je izjemnega pomena, da znajo tako stranke kot sodišča vselej razlikovati med pritožbenimi razlogi. Obenem pa morajo stranke, vsaj kadar se pritožujejo iz pritožbenega razloga, ki ga sodišče preverja le na predlog, za uspeh v postopku konkretizirano in argumentirano obrazložiti pritožbo. V magistrskem delu nekaj pozornosti tako namenjam tudi razmejitvi pritožbenih razlogov.20172017-09-20 14:23:14Magistrsko delo/naloga95419VisID: 75887COBISS_ID: 15779409sl