ANALIZA DELOVANJA CARINSKIH ORGANOV NA PODROČJU VARSTVA PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINEKARLIN, ANJA (Avtor)
Kovač, Polonca (Mentor)
intelektualna lastninaprepovedi in omejitvepiratstvo in ponarejanjeznamkasum kršitvecarinski organcarinski postopekuničenje blagaPodročje intelektualne lastnine je obsežno, kompleksno in zelo težko obvladljivo. Varstvo intelektualne lastnine je v interesu vsakemu imetniku določene pravice, po drugi strani pa je varovanje trga pred ponaredki in piratstvom ena od temeljnih nalog v javnem interesu. Področje ponarejanja in piratstva je eno izmed najdonosnejših področij organiziranega kriminala z neobvladljivi svetovnimi razsežnostmi. Pri uvozu blaga poteka strog nadzor nad potencialnim spornim blagom. Na tem mestu igrajo pomembno vlogo carinski organi, ki prvi pridejo v stik s potencialno spornim blagom.
V magistrskem delu sta v prvem delu uporabljeni metodi deskripcije in kompilacije, ki opisujeta dejstva in povzemata stališča in mnenja različnih avtorjev. V analitičnem delu sta uporabljeni kvalitativna metoda intervjuja in statistična metoda, s pomočjo katerih je bila opravljena raziskava poročil tako na nacionalni kot mednarodni ravni.
Delo razkriva obsežno področje intelektualne lastnine, zaznane kršitve, zaseženo število predmetov, tako na nacionalni kot na ravni EU. Osredotočenost temelji na uvoznih carinskih postopkih, kjer se blago uvaža v evropsko skupnost. Prikazani so razlogi za varovanje intelektualne lastnine in pozitivni vplivi, ki jih varstvo lahko prinese.
Magistrsko delo je namenjeno predvsem seznanitvi o obsežnosti problematike ponarejanja in razkritju negativnih učinkov, ki nastanejo pri proizvodnji ponaredkov in pri nakupu le teh. Predstavljeni so segmenti, na katere moramo biti pozorni, kadar se odločamo za spletne nakupe, predvsem na mednarodni ravni.
Ključne ugotovitve kažejo na to, da so postopki varovanja intelektualne lastnine, ki nastanejo na podlagi suma carinskega organa pri uvoznih postopkih, enotni za celotno skupnost. Vse države EU zaznavajo največ problematike pri uvozu blaga s Kitajske, od koder prihaja največ ponarejenega blaga. Ne pomeni vsaka zaznana kršitev intelektualne lastnine tudi dejanskega uničenja blaga, obstajajo izjeme. Tako evropska kot nacionalna zakonodaja določata, da stroške uničenja nosi imetnik pravice.20172017-08-25 10:10:03Magistrsko delo/naloga94436VisID: 12407sl